Putinove grožnje kot zagotovilo, da se bosta Finska in Švedska pridružili zvezi Nato

vir: Pixabay


Vojna v Ukrajini je na dan prinesla novo geopolitično stanje. Že od prvega dne vojne je ruska agresija odprla stara vprašanja o nevtralnosti v Evropi. Po dveh stoletjih skoraj popolne nevtralnosti zdaj vsi znaki kažejo, da se bosta tako Finska kot Švedska odločili za pristop k Severnoatlantskemu zavezništvu Nato. Obe državi imata že dolgoletno politično debato glede pristopa do obrambe; zgodovinsko močnejši socialdemokrati so bili v večini zagovorniki nevtralnosti, medtem ko so bili tako švedski kot finski liberalci in krščanski demokrati podporniki zavezništva. V zadnjih letih se je sicer debata spremenila s prihodom novejših političnih sil, a še do letošnjega februarja se je finski in švedski pristop v Nato zdel nemogoč.

Finski domino efekt


Glavni razlog za pristop Finske in Švedske v Nato je seveda dolgoletni ruski imperializem v vzhodni Evropi, čigar višek je bil napad na Ukrajino. Prvi koraki so bili že storjeni leta 2014, ko je Putin najprej napadel Ukrajino, neposredno anektiral Krim in posredno zavzel del Donbasa. Takrat sta obe državi doživeli preporod debat okoli zavezništva. Prav tako sta isto leto Finska in Švedska bili povabljeni na sestanke Nata glede njih dotičnih tematik. Od februarja naprej sta sedaj obe državi tudi že globoko vpleteni v Nato na področjih kibernetske varnosti, skupnih vaj itd.
Finski in švedski pristop v Nato bi bil le še en geopolitični poraz ruske diplomacije. Poleg tega bi pristop še bolj pospešil izolacijo Ruske federacije na svetovni ravni, kjer izgublja vedno več partnerjev.

Kljub temu pristop obeh držav v Nato, če se bo res zgodil, ne bo lahka stvar. Glavno vlogo bo imela Finska, saj je velik del švedske politike napovedal reorientacijo svojih stališč glede na končno odločitev finske vlade. Prav tako se je na Finskem že začel zakonski proces z državljansko pobudo, ki uživa določeno podporo finskih poslancev. Finska levosredinska vlada je že od začetka vojne postala veliko bolj odprta ideji, čeprav je velik del vladne koalicije zgodovinsko nasprotoval približevanju Natu. Tudi skrajna levica, ki je del finske vlade in je še prejšnje leto dala vstop Finske v Nato na seznam nesprejemljivih reform, sedaj podpira vsaj pogovore glede vprašanja. Ključna je seveda tudi javna podpora priključitvi, ki je v zadnjih tednih tako na Finskem kot na Švedskem presegla zgodovinske rekorde in sedaj kaže večinsko podporo v obeh državah.

Pridružitev se lahko zgodi že poleti


Sedaj je trenutno upanje podpornikov priključitve Natu, da bosta obe državi postali članici že pred vrhom voditeljev Nata dvajsetega avgusta. Dokončne odločitve obeh držav bi lahko izvedeli že konec tega ali naslednjega meseca, saj vsi znaki kažejo, da se bosta pridružili severnoatlantski družini. Obe vladi imata tudi notranje politične razloge za pospeševanje postopka, saj bosta kmalu tako Švedska kot Finska imeli volitve, kjer bo opozicija nedvomno podpirala pristop v Nato. Na Finskem bi lahko ves postopek še bolj pospešili, saj imajo zakonsko možnost izognitve referendumu in morajo pristop le potrditi v parlamentu. V takem primeru bi verjetno tudi na švedskem sledil podoben postopek.

Prazne grožnje Rusije


Največji katalizator in pospeševalec finskega in švedskega pristopa v Nato je seveda Putinov režim, ki že od začetka vojne grozi Finski in Švedski. Pred kratkim smo tudi opazili, da so ruska letala kršila finski zračni prostor, kar je bila nedvomno politična odločitev Rusije. Kljub vsem grožnjam se Finska in Švedska nimata česa bati, saj sta obe državi članici EU, hkrati pa bi odprtje nove fronte rusko vojsko povsem onesposobilo.

Finski in švedski pristop v Nato bi bil le še en geopolitični poraz ruske diplomacije. Poleg tega bi pristop še bolj pospešil izolacijo Ruske federacije na svetovni ravni, kjer izgublja vedno več partnerjev. V dolgoročni perspektivi bi pristop obeh držav tudi olajšal evropsko skupno obrambno politiko in integracijo v evropsko vojsko.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1516770019748859908
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike