Psihoterapevti predlog zakona podpirajo, psihiatri in klinični psihologi kritični

Vlada je potrdila predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti in je tik pred vložitvijo v parlamentarno proceduro – medtem ko psihoterapevti zakon podpirajo, pa so psihiatri in klinični psihologi kritični. »Namesto ločnice med psihoterapijo – zdravljenjem v zdravstvu in svetovanjem izven zdravstva, predlog zakona uvaja nestrokovne in škodljive metode pomoči ljudem s težavami v duševnem zdravju,« nam je povedala klinična psihologinja in predsednica Zbornice kliničnih psihologov dr. Sana Čoderl Dobnik.

Medtem ko je iz vrst psihiatrov in kliničnih psihologov slišati kritike, so psihoterapevti mnenja, da bo zakon o psihoterapevtski dejavnosti omogočal točno to, za kar so se zavzemali – boljšo dostopnost psihoterapevtskih storitev ljudem. Predlog v več točkah sicer odstopa od rešitev, ki so jih predlagali, vendar pa se zavedajo, da je za večjo dostopnost psihoterapevtskih storitev v tem trenutku nujen kompromis, ki presega partikularne interese posameznih skupin. »Predlog zakona prvič v Slovenijo prinaša okvir za izboljšanje kakovosti in varnosti psihoterapevtske dejavnosti za vse uporabnike psihoterapije,« so izpostavile združene organizacije pacientov in psihoterapevtov in poudarile, da predlog zakona odpira pot le tistim pristopom, ki temeljijo na z dokazi podprtih načelih in pristopom, ki temeljijo na praksi podprtih dokazih.

Na osnovi visokih standardov usposabljanja in izobraževanja za psihoterapijo kot samostojni poklic bodo lahko psihoterapevti prvič pridobili licenco. Prav tako bodo po opravljenih številnih urah usposabljanja in po zaključnem in strokovnem izpitu vpisani v register. Visoki standardi psihoterapevtskega izobraževanja so po zagotovitvah organizacij psihoterapevtov mednarodno primerljivi. V seštevku pomenijo skoraj 2.000 ur usposabljanja, ki jih bodo morali opraviti psihoterapevti, ki bodo delali v zdravstvu ali drugih resorjih. »Višanje standardov za vse psihoterapevte v Sloveniji lahko samo pozdravljamo, saj prinaša med nas večjo mero enakopravnosti in pluralnosti,« so zatrdili. Psihoterapevte bo podpirala in nadzirala prva javna psihoterapevtska zbornica. Ker bodo psihoterapevti po vseh usposabljanjih lahko postali tudi zdravstveni delavci, bodo prvič zavezani zdravstveni zakonodaji – zavezani bodo torej dvema zbornicama. Zakon ureja tudi vstop psihoterapevtov na različna področja javnega delovanja: psihoterapevti bodo tako prvič v Sloveniji dostopni ne le v zdravstvu, ampak tudi v socialnem varstvu, šolstvu, pravosodju, vojski in povsod, kjer bo potreba. »To pomeni, da je bil psihoterapevtski zakon narejen s posebno skrbjo za najranljivejše skupine, ki bodo prvič v Sloveniji tovrstno pomoč dobile brezplačno,« je povedala predstavnica psihoterapevtov Katja Knez Steinbuch. Združene organizacije pacientov in psihoterapevtov (SZP, ZOPS, UL TEOF, SFU Ljubljana in ZZDTS) upajo, da bodo zakon podprli tudi poslanci.

Psihiatri in klinični psihologi: terapevtskega pogovora se ne sme izenačevati s klinično terapijo

»Psihiatri in klinični psihologi ne zahtevajo monopola nad psihoterapijo. Ravno nasprotno – podpirajo zakonsko ureditev tega področja na način, ki bo omogočil učinkovito regulacijo tudi za pomoč in svetovanje izven zdravstva, pri čemer bodo programi podprti z dokazi o učinkovitosti, financirani in brezplačni za ljudi,« so sporočili pedopsihiatri, psihiatri in klinični psihologi, ki poudarjajo, da zakon o psihoterapiji ogroža strokovno obravnavo in varnost pacientov. Izpostavljajo, da stroka jasno poudarja, da mora zdravljenje duševnih motenj ostati v rokah zdravstveno usposobljenih strokovnjakov in da se terapevtskega pogovora ne sme izenačevati s klinično terapijo. »Ljudem je treba zagotoviti jasne informacije o tem, kam se lahko varno obrnejo po pomoč in da jih sprejmejo regulirani izvajalci. A namesto, da bi država ustrezno uredila to neurejeno področje, se je odločila, da bo to »divjino« prenesla v zdravstveni sistem in da naj bi zdaj zdravstvo postalo tisto, ki bo vse to reguliralo,« je klinična psihologinja in predsednica Zbornice kliničnih psihologov dr. Sana Čoderl Dobnik ocenila in dodala, da je to napačno in škodljivo za ljudi. Psihoterapijo zakon namreč opredeljuje kot zdravstveno dejavnost – česar niso pričakovali niti v psihoterapevtskih vrstah. A razumejo, da bo na tak način lažje omogočen nadzor.

»Zdravstveni sistem že ima svoje poklice in zdravljenje mora ostati v rokah zdravstvenih strokovnjakov,« pa opozarjajo psihiatri in klinični psihologi in pojasnjujejo, da oni že sedaj izvajajo psihoterapijo – s to razliko, da znajo poleg terapevtskih znanj postaviti diagnozo, presojati tveganje, ukrepati v krizi in odgovarjajo za posledice zdravljenja. »Če zakon psihoterapijo uvede kot poklic za vsa okolja vključno z zdravstvom, brez zahteve po zdravstveni izobrazbi, bo ustvaril dvojni standard kakovosti, ogrozil bolnike in iz zdravstvenega sistema izrinil stroko, ki je za psihoterapijo najbolj usposobljena,« so opozorili. Predlagatelji zakona se sklicujejo na čakalne vrste, vendar pa so te – po besedah psihiatrov in kliničnih psihologov – večinoma za prvi diagnostični pregled pri psihiatru ali kliničnem psihologu, ne za psihoterapijo kot metodo zdravljenja. »Čakalne vrste torej ne kažejo na pomanjkanje psihoterapevtov, ampak na pomanjkanje klinično usposobljenih strokovnjakov, ki znajo opraviti diagnostično oceno in postaviti načrt zdravljenja,« so pojasnili in dodali, da se bodo čakalne vrste skrajšale z zaključkom specializacij. »Zdi se, kot da se skuša nek resen sistemski problem reševati tako, da se v mrežo spusti neustrezno usposobljene posameznike, v upanju, da bodo pomagali. A to lahko vodi v še večje težave in v slabe izide zdravljenja. Brez da bi za to kdo prevzel odgovornost,« se s kritikami strinja tudi strokovni direktor Pediatrične klinike doc. dr. Marko Pokorn.

Reševanje čakalnih dob z nekvalificiranim kadrom po mnenju nasprotnikov zakona pomeni znižanje standardov. Po njihovi oceni to ni skrajševanje čakalnih vrst, ampak ustvarjanje paralelnega, nižje usposobljenega sistema, ki ogroža varnost bolnikov. Opozarjajo, da je vstopna točka brez strokovne odgovornosti varnostno tveganje. »Če je psihoterapevt prva oseba, ki vidi uporabnika, mora imeti klinične kompetence,« so poudarili psihiatri in klinični psihologi. »To delo je izjemno zahtevno. In vprašanje je, kdo bo prevzel odgovornost za vse, kar se bo zgodilo v tej zmedi, kjer nihče ne nosi odgovornosti razen zdravnikov in kliničnih psihologov. Kdo bo torej nosil breme posledic,« (se) je vprašala psihiatrinja Breda Sobočan.

Zakon psihiatrom in kliničnim psihologom nalaga dodatno licenco iz nove zbornice in odvzema pravico do samostojnega izvajanja psihoterapije brez te licence. Psihiater prof. dr. Borut Škodlar, vodja Enote za psihoterapijo na UPK in profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti, je izpostavil, da so zavajajoče navedbe, da naj bi psihiatri imeli med specializacijo zgolj štirimesečno izobraževanje iz psihoterapije. Po njegovih besedah so po študiju medicine ali psihologije še pet let v dolgotrajnem procesu, ki vključuje vsakodnevno delo na kliniki, v bolnišnicah, v ambulantah. Vsaj polovica kroženj po njegovih besedah vsebuje pomembne psihoterapevtske elemente: vključevanje v zdravljenje odvisnosti, kriznih intervencij in na psihoterapevtskih oddelkih.

Psihiatri in klinični psihologi tudi poudarjajo, da mora duševno zdravje temeljiti na znanstveno potrjenih terapijah, ki jih izvajajo klinično usposobljeni strokovnjaki. Predlog zakona kot izhodišče jemlje European Association of Psychotherapy (EAP), ki priznava 20 terapevtskih pristopov. Po mnenju kritikov zakona 17 pristopov nima ustrezne znanstvene podlage. »Zakon pod krinko večje dostopnosti legalizira in institucionalizira zasebne interese, saj so psihoterapevtske šole zasebne in plačljive, pogosto brez akreditacije in znanstvene osnove,« so še ocenili in dodali, da hkrati zakon kaznuje tiste, ki so se odločili za dolgotrajno in zahtevno izobraževanje na javnih, akreditiranih univerzah s strogo reguliranimi programi in v več let trajajočih kliničnih specializacijah. Po oceni psihiatrov in kliničnih psihologov bodo največ izgubili prav ljudje s težavami v duševnem zdravju.

Psihoterapijo bo mogoče uveljavljati na napotnico – kar bo prispevalo k večji dostopnosti

Zaradi pomanjkanja jasnih pravil in nadzora nad izvajanjem psihoterapevtskih storitev so po besedah ministrstva uporabniki danes izpostavljeni tveganju za neustrezne, nekakovostne ali celo nevarne obravnave. »Cilj zakona je povečati kakovost in varnost psihoterapije v Sloveniji tako v javnem kot v zasebnem sektorju ter določiti standarde izobraževanja za psihoterapevta,« je po seji Vlade Republike Slovenije, na kateri je bil predlog zakona sprejet, dejala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel. Psihoterapija bo s tem zakonom opredeljena kot zdravstvena dejavnost, ki jo bo mogoče uveljavljati na napotnico in bo financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na ministrstvu poudarjajo, da bo to pomembno prispevalo k večji dostopnosti psihoterapevtskih storitev. Strokovno usposobljenost za opravljanje poklica psihoterapevta bo mogoče pridobiti po eni izmed dveh poti: akademski poti z zaključkom akreditiranega specializiranega študijskega programa osme stopnje ali po neakademski poti.

Zakon predvideva 12-mesečno prehodno obdobje. Vsi, ki bodo želeli po preteku enega leta izvajati psihoterapevtsko dejavnost v skladu z zakonom, bodo morali v šestih mesecih po uveljavitvi zakona na ministrstvo vložiti zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije. Do ustanovitve zbornice bo vodenje registra in izdajo licenc opravljalo Ministrstvo za zdravje. Predlog zakona omogoča, da se psihoterapija izvaja ne le v zdravstvu, temveč tudi na drugih področjih javnega sektorja – denimo v šolstvu, socialnem varstvu, policiji ter kot samostojna zasebna dejavnost. Psihoterapevti bodo vključeni v multidisciplinarne time, tudi znotraj centrov za duševno zdravje odraslih, centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centrov za krepitev zdravja, kjer bodo uporabniki do psihoterapevtskih storitev lahko dostopali tudi brez napotnice »Vsak v zdravstvenem sistemu ima svojo vlogo, tudi psihoterapevti, ki bodo postali del tima in celovite obravnave pacienta,« je dejala ministrica.