Protesti, nasilje, razbijanje, plenjenje ... v evropski "stari demokraciji", ki ga nekateri primerjajo z državljansko vojno (video)

Uredništvo
Zajem videov Youtube, Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Nizozemska je že štiri noči priča izgredom nasprotnikov prepovedi gibanja v nočnem času, s katerim želi vlada omejiti širjenje novega koronavirusa.

Nizozemski parlament je uvedbo policijske ure za zajezitev širjenja novega koronavirusa potrdil v četrtek. Podprle so jo stranke vladajoče koalicije in več opozicijskih strank, nasprotovanje pa je izrazil vodja skrajno desne stranke PVV Geert Wilders, ki je ukrep označil za nesorazmernega.

Ni šlo le za spopade s policijo, protestniki so napadli novinarsko ekipo, ropali trgovine, razbijali drugo mestno imovino, nekateri so celo želeli udreti v bolnišnico. Gre predvsem za mlade protestnike vseh ideoloških struj, tudi zanikovalcev epidemija in nogometne navijače. Župan Eindhovna John Jorritsma opozarja celo, da takšno nasilje pelje v državljansko vojno.

Na Nizozemskem so sredi decembra uvedli najstrožje omejitvene ukrepe doslej, zaprli šole in vse nenujne trgovine, odprte so trgovine z živili in lekarne. Že ves mesec so zaprti tudi muzeji, živalski vrtovi in kinematografi. Prejšnji teden so ustavitev javnega življenja podaljšali za tri tedne, torej do 9. februarja.

Medtem je, zaradi afere z neupravičenim odvzemom otroških dodatkov nekaterim družinam, odstopila nizozemska vlada  premierja Marka Rutteja, ki pa ostaja na čelu države do volitev 17. marca, oziroma imenovanja nove vlade.

Spodaj smo povzeli dogajanje, o katerem je v slovenskih medijih malo poročanja

Sobota, 24. januar: Napad na novinarje in spopad s policijo


Do izgredov je sicer prišlo že v soboto zvečer v manjšem mestu Urk severno od Amsterdama, kjer se je zbralo več deset nasprotnikov policijske ure. Policiste, ki so jih skušali razgnati, so napadli s kamni in pirotehniko. Uničili so tudi več policijskih vozil, je sporočila tamkajšnja policija.

Zažgali so tudi center za testiranje. S poprovim sprejem pa so napadli ekipo televizije NOS. Dve osebi so prijeli, izdali pa so tudi več glob.

Do prerivanj je prišlo tudi na jugu države, ko je policija poskušala prekiniti zabavo s približno 100 gosti.


Nedelja, 25. januar: Aretiranih več kot 250 ljudi


Podobni izgredi so Nizozemsko pretresli tudi v nedeljo zvečer. Že po izgredih v nedeljo je policija prijela okrog 250 ljudi.

V Amsterdamu je policija protestnike, ki so se zbrali pred slavnim van Goghovim muzejem, razgnala z vodnim topom in psi. V mestu Eindhoven na jugu države pa so policisti proti več sto protestnikom uporabili solzivec.


Ponedeljek, 26. januar: Solzilec in opozorilni streli, poskus vdora v bolnišnice


Policija se je v ponedeljek zvečer v mestih po državi spopadla s protestniki, proti katerim je med drugim uporabila solzivec in opozorilne strele. Prijetih je bilo najmanj 184 ljudi. O nasilnih izgredih so poročali iz približno desetih mest, med drugim Amsterdama, Haaga in Rotterdama, pa tudi iz denimo Amersfoorta, Geleena in Haarlema. Tam se je v ponedeljek zvečer, tik pred začetkom prepovedi gibanja ob 21. uri zbralo na stotine ljudi.

V velikih skupinah so se podali na ulice, kjer so razbijali izložbe in plenili trgovine. Uničevali so tudi avtobusna postajališča, zažigali avtomobile in obmetavali policiste s kamni in petardami. Glede na poročanje medijev so bili tarča nasilja tudi novinarji in snemalne ekipe. Do polnoči je policiji v pretežni meri uspelo spraviti razmere pod nadzor, čeprav so se ponekod, med drugim v Rotterdamu izgredi nadaljevali tudi pozneje, policija pa je proti izgrednikom uporabila celo vodni top.

V nekaterih mestih, denimo v s-Hertogenboschu, so izgredniki poskušali celo vdreti v bolnišnice, zaradi česar so morali reševalna vozila preusmeriti drugam.


Torek, 27. januar: Kljub vsemu umirjanje spopadov


Včeraj zvečer so protesti bili manj siloviti, a kljub temu je bilo v Rotterdamu 81 protestnikov aretiranih, nekaj spopadov je bilo tudi v Amsterdamu.

Nekatere trditve medijev, da so skupine navijačev v Maastrichtu, torej klubov Den Bosch in Breda, prejele policijski blagoslov, da patruljirajo po ulicah, da bi pred protestniki zaščitili mesta, so se pozneje izkazale za pretirane.


To je nesprejemljivo. Na tak način gremo v državljansko vojno


Prvi mož nizozemske policije Henk van Essen je ostro obsodil dogajanje, češ da nima nič skupnega s pravico do protestiranja. Policija in oblasti v prizadetih mestih menijo, da v nasilju sodelujejo različne skupine, vključno z zanikovalci novega koronavirusa in nogometnimi huligani.

"To je nesprejemljivo. Vsi normalni ljudje to spremljajo s strahom," je novinarjem dejal predsednik vlade v odstopu, Mark Rutte. "Kar je motiviralo te ljudi, nima nič opraviti s protesti. Gre za kriminalno nasilje in ga bomo tako tudi obravnavali."

Župan Eindhovna John Jorritsma je dejal celo, da je Nizozemska na poti v državljansko vojno in na pomoč poklical vojsko. Premier Rutte pa je obsodil tiste, ki so bolnišnico v mestu Enschede obmetavali s kamenjem.

Policijska ura zaradi pandemije bo na Nizozemskem veljala najmanj do 10. februarja. Kršiteljem grozi globa 95 evrov.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

gruzija, konstantine surguladze
Konstantine Surguladze: »Evropski parlament ne odloča, kdo bo v imenu Gruzijcev vladal v Gruziji«
  • 19. 12. 2024
Venezuelska opozicija poziva h globalnim protestom v podporo resnici
  • 14. 08. 2024
metka zorc
Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
  • 09. 02. 2025

Ekskluzivno za naročnike

krave, hlev, kmetija, živali
Svobodni pravljičarji z Gregorčičeve
10. 2. 2025 ob 6:00
slap rinka, narava
Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00
narava, skulptura
Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00
Vse naročniške vsebine