Propad podjetja, ki je za ljubljansko občino izvedlo »umazana posla« na trasi kanala C0

Pred dnevi je odjeknila novica, da se je ljubljansko podjetje Hidroinženiring, d. o. o., ki je projektiralo kanal C0 in pripravljalo dokumentacijo za gradbena dovoljenja, znašlo v postopku stečaja. Ob razkrivanju nepravilnosti v luči sodb ustavnega sodišča in pričevanj gradbenih strokovnjakov na parlamentarni preiskovalni komisiji o politični odgovornosti za sporne prakse na trasi kanala C0 se namreč vse glasneje govori tudi o odškodninski odgovornosti podjetja zaradi njegove vloge pri nevarnem (in nezakonitem) kanalu. Poznavalci ocenjujejo, da gre za enak scenarij, viden že pri podizvajalcu del na trasi kanala, kranjskem podjetju Rešet, ki je prav tako beležilo enormne prihodke od projekta in bilo v dobrem finančnem stanju z bilančnim dobičkom v vrednosti več milijonov evrov, potem pa se je čez noč znašlo v stečaju. 

Naši viri pravijo, da bi šlo lahko v primeru nenadnega finančnega kolapsa podjetja Hidroinženirig za manever projektanta kanala C0, da se izogne morebitnim odškodninskim zahtevkom, ki bodo nastali, ko se dokončno razkrijejo in na sodišču dokažejo vse nepravilnosti okrog projekta, ki je bil slabo načrtovan in potem še slabše izgrajen. Občina je namreč gradila celo desetletje, gradbena dovoljenja pridobivala po koščkih in neenakomerno, zaradi česar ni nastal raven kanal, po katerem bi fekalije po najhitrejši možni poti spustili v čistilno napravo. Nasprotno: gre za zapleten in zavit sistem, ki povečuje tveganje za onesnaženje pitne vode s fekalijami na potresno ogroženem območju.  

»Divji slalom« 

V začetku aprila je inženir tehniške fizike v državnem zboru pričal, da je projekt okoljsko problematičen in da bi ga bilo treba po njegovem mnenju nujno ustaviti in ga ustrezneje spremeniti. Miran Novšak je samoiniciativno analiziral projekt in njegovo izvedbo pregledal na terenu. Glede trase kanala C0 je opozoril, da na odseku med Brodom in Ježico, ki je najbolj problematičen, velikokrat zavije. »Ponekod izvaja prav divji slalom in dela tudi po 90-stopinjske obrate,« je orisal. Povedal je, da guma na spoju cevi omogoča le dve- do tristopinjski zavoj in da izvajalec cevi ne vgrajuje po priporočilih proizvajalca. 

V delu, kjer nista spojena prava konca cevi, je po njegovih izračunih nastala približno šestcentimetrska špranja. Sistem, v katerem lahko v postopkih na ljubljanski upravni enoti sodelujejo le priznani stranski udeleženci in lastniki parcel, po katerih poteka kanal C0, ne pa tudi zainteresirana javnost, v katero se šteje sam, je po Novšakovih besedah zgrešen. »Te vode ne uporabljajo samo oni, ampak vsi ljudje,« je poudaril in dejal, da se je moral do sodelovanja v postopku prebiti preko pooblastil. Glede razprave o tem, kaj se bo zgodilo, če morebiti pride do potresa, pa je takrat ocenil, da analize, ki jih je opravil na terenu, kažejo, da kanal ne potrebuje nobenih izrednih dogodkov, ker že zdaj ne tesni. »Če ima lonec na dnu luknjo, pušča. Z retoričnimi bravurami lahko natezamo do nezavesti, ali pušča, če vanj ne zlijemo tekočine,« je ponazoril. V kineti, ki naj bi ščitila cevi na vodovarstvenem območju, po njegovih besedah ne bo prostora za kamero, ki bi to ugotavljala. Če bi morali projekt, ki ga je za Mestno občino Ljubljana izvajal zloglasni Hidroinženiring, na začetku preučiti neodvisni strokovni organi, se to nikoli ne bi zgodilo. Zdaj pa bi ga bilo treba ustaviti in proučiti vse možnosti, ki so jih imeli pred začetkom gradnje.  

Podjetje Komont

Hidroinženiring sicer ni edino podjetje, ki je izvajalo sporna dela na trasi kanala C0. Rešet iz Kranja je bil podizvajalec, ki je bil ravno zaradi posla z MOL v dobrem finančnem stanju, potem pa je šlo lani nepričakovano v stečaj. V letu 2023 je imelo po javno dostopnih podatkih sedem milijonov bilančnega dobička. Primer Hidroinženiringa pa je še bolj nenavaden, če pogledamo kazalce, dostopne preko spletne strani CompanyWall in Ajpesa: stalno so imeli enako število zaposlenih. Promet leta 2020 je bil pet milijonov evrov, poslovali so odlično. Promet leta 2023 je bil 32 milijonov (655-odstotno povečanje) in z enakim dobičkom kot leta 2020. Promet na zaposlenega v letu 2023 je bil en milijon evrov, kar je izjemno veliko. Leta 2023 so imeli torej skupno kar 32 milijonov prometa in 350.000 evrov dobička.  

»Smo podjetje s 50-letno tradicijo delovanja na področju delovanja na področju hidrotehnike, odvajanja in čiščenja komunalnih voda, industrijskih odpadnih voda, vodooskrbe in ravnanja z odpadki,« se je podjetje hvalilo še v letnem poročilu za leto 2023, rekoč, da jih poznajo po kakovostnih tehnoloških rešitvah, inovacijah in konkurenčnosti. Za leto 2023 in 2024 so napovedali širitev na tuje trge, tako med zasebnimi kot javnimi investitorji, nakazali so tudi željo po zaposlovanju dodatnega kadra. Pod dokument se je direktor Boris Savnik podpisal avgusta 2024, manj kot pol leta pred razglasitvijo stečaja. 

Nenavadno je tudi, da jih nihče ne toži za resen znesek, samo podjetje Komont terja znesek v višini 130.000 evrov. Ob tem so bile tudi plače ves čas zelo visoke, dodana vrednost pa leta in leta visoko nad slovenskim povprečjem. Ob takšnem prometu bi človek dejal, da bodo dobili priznanje za gazelo leta ali kaj podobnega, opozarjajo naši viri z Mestne občine Ljubljana. Podjetje Hidroinženiring je sicer v Sloveniji zaprlo pet bančnih računov in v nekaj dneh odprlo dva bančna računa v Srbiji. Eden od lastnikov je Miha Kordiš, a gre za osebo z istim imenom in ne nekdanjega poslanca stranke Levica. Gre torej za namenski stečaj podjetja? Preostali račun v Sloveniji je bil blokiran februarja, aprila je stečajni upravitelj sprožil postopek. 

Za leto 2023 in 2024 so napovedali širitev na tuje trge, tako med zasebnimi kot javnimi investitorji, nakazali so tudi željo po zaposlovanju dodatnega kadra. Pod dokument se je direktor Boris Savnik podpisal avgusta 2024. 

Uroš Jernejc, lastnik zemljišča na trasi kanala C0 pri Stožicah, kjer MOL zahteva gradbeno dovoljenje za zadnjih sto metrov kanala, a ga zaenkrat ne dobi, slika primerjave s preteklimi gradbenimi projekti v režiji ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Modus operandi, kot je bil v primeru ŠRC Stožice, kjer so na enak način poslali v stečaj podjetja Grep in ustanovitelja Gradis skupina G ter Energoplan. »Gre za isti način delovanja in sumljive posle ter skrivanje porabe denarja v obeh primerih,« razlaga naš sogovornik in spominja na mahinacije z evropskimi sredstvi, kotlovnico, parkirišči, zaradi česar je že oproščeni Zoran Janković znova v škripcih. Spomnimo; višje sodišče je po pritožbi specializiranega državnega tožilstva oprostilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo na prvo stopnjo. Zaradi protipravne pridobitve premoženja tožilstvo za Jankovića predlaga skupaj kar sedem let in deset mesecev zaporne kazni. Janković je sicer pretekli teden na svoji novinarski konferenci zatrdil, da odločitve sodišč spoštuje, a da je prepričan o svoji končni nedolžnosti. 

Po znanih javno dostopnih podatkih sicer Jankovićev izvajalec del na trasi kanala C0, Hidroinženiring, vodi posle tudi na sosednjem Hrvaškem. CompanyWall razkriva, da je podjetje stečaj razglasilo tudi tam, čeprav je imelo leta 2021 4.800.000 evrov prometa in 200.000 evrov dobička. Leta 2022 je bilo deset milijonov prometa in skoraj 60.000 evrov dobička. Leta 2023 pa so imeli 25 milijonov prometa in 170.000 evrov dobička, s tem da kapital podjetja na Hrvaškem znaša okoli 460.000 evrov, sredstva pa šest milijonov.  

Podjetje Hidroinženiring je sicer v Sloveniji zaprlo pet bančnih računov in v nekaj dneh odprlo dva bančna računa v Srbiji.  

Odgovornost 

Uroš Jernejc se boji, da podjetje Hidroinženiring zaradi napačno zasnovanega projekta, napačno uporabljenih materialov, ki niso testirani za potrebe kanalizacije, ki niso prestali niti stresnega testa za potrese, nikoli ne bo odgovarjalo. Lastniki zemljišč pa so bili na drugi strani pozvani k odgovornosti na policijsko postajo Bežigrad, ker so marca s telesi branili svojo zemljo v Stožicah pred gradbenimi stroji ljubljanskega komunalnega podjetja, ki je želelo položiti javno razsvetljavo, čeprav za to ni imelo ne dovoljenja lastnikov ne ustreznih papirjev. Kakšen epilog bo sledil, še ni znano, razlaga Uroš Jernejc. »Imeli smo razgovore na policijski postaji Bežigrad; kar se tega tiče, zaenkrat še nismo prejeli nobenih papirjev o kakršnikoli odločitvi. Mi smo povedali svoje, da ni bilo nobenih kršitev, to, kar navajajo na drugi strani, je bilo prikazano lažno,« razlaga Jernejc in dodaja, da je stanje na terenu še vedno sumljivo tiho. »Odkar je bila zadnja ustna obravnava na upravni enoti, ni odločitve in sumimo, da se je nekaj pripravljalo v zadnjem času. Informacije, ki prihajajo do danes, kažejo, da Ministrstvo RS za naravne vire in prostor še pred izdajo sodbe sodišča, ali je potrebna izdelava presoje vplivov na okolje ali ne, namerava izdati gradbeno dovoljenje Zoranu Jankoviću za zadnjih 100 metrov kanala.«  

Upravna enota je namreč odločitev predala ministrstvu, ker brez tega rešenega vprašanja, na katerega ARSO ne želi podati strokovnega mnenja, upravna enota ne more ukrepati, medtem ko ministrstvo samo to lahko stori. 

»Imeli smo razgovore na policijski postaji Bežigrad; kar se tega tiče, zaenkrat še nismo prejeli nobenih papirjev o kakršnikoli odločitvi.« 

Že 22 shodov 

Aleš Primc, opozicijski mestni svetnik, je sicer prav ta teden pripravil že 22. shod za čisto pitno vodo in ob tem izpostavil nujnost tradicionalnih shodov: »Zelo pomembno je, da pridemo množično na shod, da bodo tudi ti možje videli, da smo jim hvaležni, da se borijo za našo vodo in ne dovolijo, da bi jo Janković zastrupil. Brez njihovega boja in vztrajnosti bi bila voda že zdavnaj zastrupljena, tako kot so se zastrupili vsi, ki so pili vodo v Maximarketu. Voda v Maximarketu je tudi po več kot enem mesecu še zmeraj zastrupljena in še zmeraj ni uradnega pojasnila, kaj je razlog zastrupitve. Če bi Zoranu Jankoviću dovolili, da zgradi in zažene kanal C0, bo cela Ljubljana Maximarket. V Maximarketu je bila več kot tretjina takih, ki ne živijo v Ljubljani,« je na shodu povedal Primc. 

»Če bi Zoranu Jankoviću dovolili, da zgradi in zažene kanal C0, bo cela Ljubljana Maximarket. V Maximarketu je bila več kot tretjina takih, ki ne živijo v Ljubljani.« 

(D201: 26-28)