Projektna vlada je bu****it!

Embed from Getty Images
Projektna vlada je nek izum, ki po obnašanju sodeč želi stati med tehnično in manjšinsko vlado. Predvsem je v celoti politični nateg. Prihodnja vlada ne bo tehnična, ker si noben od sodelujočih politikov tega ne želi, saj prijatelji rabijo službo. In vsaj nazivno ne bo manjšinska, saj obstaja več možnosti za večinsko vlado. Samo ta večina bo morala prevzeti odgovornost za svoj dogovor. Kar pa določenim smrdi.

Ideološki okvir

Vlada je izvršna veja oblasti. Je tukaj, da vodi državo v njeni celoti. Ni tukaj, da bi izpeljala nekaj projektov. Pri čemer je vprašanje sploh katere projekte naj bi izpeljala. Osnutek Šarčeve koalicijske pogodbe je zgolj seznam želja. Alineje, kot so »Strateški interes Slovenije je biti v jedrnem delu EU.«, so daleč stran od projektnega razmišljanja. Niti ne izgledajo kot kompromisi. So samo leporečenje, ki zakriva temeljne razlike med strankami.

Rešitve, ki jih predlaga politika, naj bi temeljile na dejstvih in vrednotah, ki jih ima določena politična opcija. Zdravstvo je v razsulu – to je dejstvo. Kako to reševati je stvar vrednot oz. ideološkega okvirja. Rešujemo zdravstvo z reformo javnega zdravstva, z liberalizacijo trga zavarovalnic, s sodelovanjem z zasebniki? Ali zaostrimo položaj zasebnikom, namenimo dodatne milijarde za vzdrževanja javnega sistema?

Določeni ukrepi se morajo zgoditi ne glede na ideološki okvir, medtem ko drugi stojijo in padejo ravno z njim. Tako denimo NSi nima težav glede zasebnikov; SD jih slika kot uničevalce vsega dobrega, vsega javnega. Kako torej ti dve opciji skupaj zastavita »projekt« reševanja zdravstva?

NSi nima težav glede zasebnikov; SD jih slika kot uničevalce vsega dobrega, vsega javnega. Kako torej ti dve opciji skupaj zastavita »projekt« reševanja zdravstva?

Sposobnost vladanja

V vladi Marjana Šarca naj bi sodelovala stranka premierja, čigar vlada ni spoštovala ustavnega sodišča, je kapituliralo zdravstvo itd., bivše premierke, ki je blamirala Slovenijo na EU parketu, zunanjega ministra, ki je zamočil arbitražo; kmetijskega ministra, ki je prodal teran. Vendar to je ekipa, ki bi s pomočjo NSi-ja in besedne zveze »projektna vlada« naenkrat vedela kako voditi državo.

Konkretne programe v skladu z analizo dejstev in ideološkim okvirjem od te potencialne vlade imata samo NSi in SD. SMC je naštel zakonske spremembe, SAB in LMŠ pa sta kandidirali s seznamom želja za zlato ribico. Očitno je potrebna vsebinska uskladitev med socialno demokracijo in krščanskimi demokrati. Težko, vendar ne nemogoče.

Figov list

Državljani so izbrali stranke, izbrali so usmeritve. Možnosti so še vedno za sredinsko koalicijo ali levo z NSi ali ekstremno levo. Pri prvi možnosti bi SMC in SAB ohranjala sredinskost ter se predstavljala kot garant »normalnosti«. Lahko bi NSi podpirala pri socialnem delu socialno tržnega gospodarstva na katerem temelji krščanska demokracija.

Vendar situacija ni recipročna, če gre NSi v vlado z mešanico levih strank. Čim bo NSi želela uresničiti tržni del socialno tržnega gospodarstva in odtegnila svoje glasove nebrzdani »socialni« državi, bo v opoziciji na voljo Levica, ki bo z veseljem »projektno« sodelovala z vlado proti grdim kapitalistom.

G. Tonin je pred volitvami večkrat izrekel, da NSi ne bo figov list nobenemu polu, da gre svojo pot. Sedaj je v nevarnosti, da postane ravno to. Sploh v pogajanjih z levim polom. Zato mora NSi pri pogajanjih s Šarcem zahtevati več kot le seznam želja. Obenem pa se ne bati prevzeti področij, ki so Sloveniji v velik izziv od infrastrukture do mednarodnega parketa. Javno morajo biti dana zagotovila, ki so preverljiva, jasna in realna. In če želi NSi ohraniti svoj trend rasti, se mora zavedati, da ob kršitvi teh zagotovil nima izbire, kot da odkoraka v opozicijo.

Vse to pa bo postalo brezpredmetno, če bosta SMC in SAB sposobni stopiti preko svojega osebnega malenkostnega sovraštva do g. Janše in se bodo sposobni pogovarjati o vladanju – o realizaciji rešitev za nastale težave z dvema vsebinsko močnima partnerjema. Malo verjetno.