Pristranskost je največja nevarnost vladavini prava

Vir: Flickr/predsednik.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Naslovne besede je danes na predstavitvi v predsedniški palači izrekel kandidat za ustavenga sodnika Janez Kranjc. Čeprav včerajšnjega kazanja skupne fotografije sodnikov in politikov ni posebej komentiral, pa je dejal, da je zavedanje lastne pristranskosti in neprestano soočanje z njo edini način, da bo sodnik nepristranski.

S pristranskostjo na področju vladavine prava v Sloveniji je najvišje predstavnike EU včeraj soočal premier Janša, danes pa je jo je očital tudi tujim novinarjem. Dejstvo je, da ima Slovenija težave z vladavino prava. A politika jih ne bo rešila, pišemo v komentarju uredništva. 

 Sodniki in sodstvo bi morali biti nepristranski


Med drugim je Kranjc dejal, da je neodvisnost sodstva institucionalno vprašanje. Kot je poudaril, je problem vseh sodnikov in sodišč nepristranskost. »Vsak človek ima svoje preference in svoje antipatije. In lahko rečemo, da je temeljno vprašanje vsakega, ki odloča, kako se temu izogniti,« je dejal.

Nepristranskost je po njegovih besedah ideal, ki se mu skušajo približati, kar pa je proces brez konca, tako kot demokracija. Ta je po njegovih besedah ves čas v nevarnosti, da se prevaga v eno ali drugo stran.

Vse je v redu, če ustavni sodniki niso istega mnenja


Med drugim je v svoji predstavitvi dejal, da se je vedno trudil ostati na ravni prava in se izogibal vnašanju ideoloških prvin v pravni diskurz ter emocionalizacije in pristranskosti. Izrazil je prepričanje, da je možno z ustrezno razlago temeljnih norm doseči tisto, kar je potrebno za urejanje mirnega sožitja v naši družbi, ki jo žal prepogosto pretresajo nepotrebni spori.

Ustavne sodnike pozna in ceni, saj so bili z dvema izjemama vsi njegovi nekdanji študenti. Kot je dejal, so odlični pravniki in močne osebnosti. Nesoglasja med njimi so po njegovi oceni normalen del resne razprave. »Bolj zaskrbljujoče bi bilo, če bili vedno vsi istega mnenja,« je dejal.

Odmevne odločitve ustavnih sodnikov v zadnjem času, kot je razveljavitev nekaterih členov zakona o nalezljivih boleznih, je komentiral z latinskim rekom: "Zakon je trd, pa je vendar zakon". Izpostavil je, da je subjektivno mnenje v takih primerih brezpomensko. Intimno nestrinjanje z odločitvijo po njegovem mnenju nima nobene povezave s tem, ali je odločitev pravilna, saj je bila pravilno sprejeta.

Razprave o vladavini prava tudi ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU


Kranjc je tako posredno odgovoril na včerajšnje dogodke na Brdu pri Kranju, kjer je premier Janez Janša najvišjim predstavnikom Evropske unije poskušal predstaviti slovenske težave z vladavino prava. V SD med tem trdijo, da naj bi se sodnika, tudi z majico rdeče zvezde, na srečanju znašla »naključno«.

https://twitter.com/MatjaNemec/status/1410630116464545800

Da namerava Janša evropsko skupnost še naprej ozaveščati o stanju v Sloveniji, kaže tudi to, da je danes tujim novinarjem kazal video, ki ga je želel prikazati že na zaslišanju v Evropskem parlamentu, pa za to ni prejel dovoljenja. Tujim novinarjem je očital tudi enostranskost.

https://twitter.com/tconnellyRTE/status/1410920015864512512

Na to, da ima Slovenija težave z vladavino prava, so ob začetku slovenskega predsedovanja opozarjali tudi nekateri tuji mediji.

KOMENTAR: Uredništvo
Dejstvo je, da ima Slovenija težave z vladavino prava. A politika jih ne bo rešila.
Tuji novinarji imajo, kot lahko danes beremo na Twitterju, velike težave pri razumevanju razmer v Sloveniji. Na eni strani vidijo Janšo, ki kaže sodnika, ki svoj vtis nepristranskosti gradita ob rajanju s politiki. Eden nosi majico z rdečo zvezdo. V resnici je absurdno, da tuji novinarji ne pomislijo, da bi s tem lahko kaj narobe. Na drugi strani novinarji poslušajo opozicijo, ki govori o poskusih podrejanja sodnikov, težavah z vladavino prava, neimenovanju evropskih delegiranih tožilcev, orbanizaciji … in zdi se, da tej zgodbi lažje verjamejo. Zrelim odraslim iz razvitih demokracij je verjetno nedoumljivo, kako ima demokratična članica EU, ki Svetu EU predseduje drugič, sploh lahko težave iz časa prejšnjega režima. A verjetno se niso poglabljali v težave slovenskega sodstva (a tudi medijev), da bi lahko razumeli, da se pri nas lustracija ni zgodila, da ni prišlo do resnične demokratizacije političnega življenja. In kot kaže poročanje zadnjih dni za rokav niso pocukali koga od uglednih pravnih strokovnjakov, ki opozarjajo, da ima Slovenija resnično probleme z vladavino prava, ker je pravo pri nas »dekla politike«, kot je nedavno zapisal dr. Matej Avbelj, ki meni, da vladavine prava v Sloveniji pravzaprav ni. A že če ostanemo le pri ustavnem sodišču, ki je bilo tarča obtožb o neizločanju sodnikov, njihovemu laganju, kršenju pravice dostopa do informacij javnega značaja, prioriziranju določenih odločitev in leta ležanja v predalu za druge …, ni treba prav veliko premišljevati o tem, ali ima Slovenija težave z vladavino prava. Ker je to zelo očitno dejstvo. A dejstvo je, da teh težav v veliki večini ni zakuhal Janša in jih ne bo rešila politika, ki je pri tem del problema, ne rešitve, ampak pravna stroka sama. Sodstvo je ločena veja oblasti, ki bi se morala ta čas oglasiti in red v svojih vrstah narediti sama. Vprašanje pa je, če bo tujina sprevidela, kateri politiki je naše sodstvo v resnici podrejeno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27