Prihaja Dialogos #7: Bomo Slovenci izumrli?

Foto: Dialogos
POSLUŠAJ ČLANEK
Številke na področju rodnosti in demografije so za slovenski narod neizprosne. Trenutno rodnost znaša 1,62 otroka na žensko v rodni dobi. Kljub manjšemu dvigu rodnosti v zadnjih 15 letih se v Sloveniji še vedno rodi 10.000 otrok premalo za to, da bi se narod obnavljal.

V Sloveniji na videz situacija še ni tako kritična, saj manko prebivalstva zagotavljamo z migracijami, medtem ko je v drugih vzhodno-evropskih državah situacija še bistveno slabša. Prebivalstvo Hrvaške se je v 30 letih zmanjšalo za 600.000. A upad števila prebivalcev se obeta tudi Sloveniji.

O demografiji se pogovarjamo v prihajajočem Dialogosu, kjer sta svoja stališča soočila dr. Matjaž Gams, vodja oddelka za inteligentne sisteme na inštitutu Jožef Stefan, ter mag. Peter Grabner, sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Vič in podpredsednik Družinske pobude.

Dialogos #7 o demografiji si boste na Domovini lahko premierno ogledali v soboto, 23. 10., ob 20. uri


Kot ugotavlja Gams, je šlo pri upadanju rodnosti za načrten proces, ki je bil do neke mere potreben, da se je ustavila rast prebivalstva na globalni rani, vendar kot opozarja, ima situacija lahko uničujoče posledice za evropske, posebej manjše narode, ki so se znašli na robu izumrtja.

Med ukrepi, ki so do tega pripeljali, posebej izpostavlja razkroj patriarhalne družine, ki je rodnost v Evropi bistveno zmanjšala. A tako Gams kot Grabner sta se strinjala, da rešitev ni v restavraciji patriarhalne družine, kjer ženske ne bi imele besede. Dejstvo pa ne pomeni, da rešitve ni.

Kot ugotavljata, so na področju rodnosti ključni ukrepi, ki ženskam in družinam omogočajo varnost in stabilnost pri vzgoji otrok ter upoštevanje te specifične situacije pri kariernem napredovanju staršev. Gre hkrati za strukturne in dolgoročne ukrepe, ki na kratek rok ne dajejo rezultatov. Družinsko politiko je tako potrebno voditi strateško in stabilno, da lahko da konkretne rezultate na področju rodnosti, saj odločitev za otroka ni hipna odločitev, ampak družino zaznamuje za daljše obdobje.

Hkrati pa ukrepov na področju družine ne gre jemati kot strošek za družbo, saj hude stroške za družbo v resnici prihranjajo. Samo zaradi pomanjkanja mladih in odhajanja izobraženih v tujino Slovenija letno izgubi po določenih ocenah približno 100 milijonov evrov letno.

Manko aktivne delovne sile, s katerim se danes resno soočajo delodajalci, pa se vse aktivneje nadomešča z migracijami iz tujine. Če so bile te še do nedavnega večinoma z območja Balkana, je danes dejstvo, da je tudi Balkan v veliki meri že izpraznjen. Delodajalci so tako prisiljeni iskati dlje, v praksi trenutno to pomeni Turčija in srednja Azija, s čimer je tudi integracija posledično dolgotrajnejša in zahtevnejša, spremembe v družbi pa večje.

Kot opozarja Gams, je šlo pri vzponu krščanstva v preteklosti tudi za demografsko vprašanje. Krščanstvo je z zakonom in posledično trdnostjo družine zagotovilo demografsko prevlado nad poganstvom, ker je vera od moža in očeta zahtevala, da ostane pri ženi in skrbi za svoje otroke. Prav razkroj družine pa ima danes posledično nasprotne učinke.

Čeprav zaenkrat ne poznamo naroda, ki bi se po padcu rodnosti pod ohranitveno vrednost 2,1 pobral in povrnil, je prav, da ne obupamo, iščemo rešitve in demografsko ter družinsko politiko postavimo v ospredje javnih politik, še ugotavljata sogovornika.

Kako se tega lotiti in kaj vse še kažejo številke na področju rodnosti, pa si oglejte v prihajajočem Dialogosu. Sedmi po vrsti bo na voljo za ogled kot premiera v soboto, 23. oktobra, ob 20. uri na Domovini in na našem Youtube kanalu. Do takrat pa si lahko ogledate nekaj odsekov, ki smo jih vključili v napovednik.

https://youtu.be/QaRbo0ACd8Y
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike