Pričevalec v boju za obeležje pobitim na Pohorju

Vir: dr. Jože Možina

Izjemna zgodba izjemnega človeka bi lahko naslovili pričevanje leta 1933 rojenega Martina Kostrevca. Družina izvira iz okolice Brežic, a je gospod Martin svoja najbolj plodovita leta do današnjih dni preživel na Štajerskem, v Mariboru in na Pohorju, kjer si je postavil lično počitniško hišico. Takrat še ni vedel, da stoji »na pragu« petindvajsetih povojnih komunističnih morišč. 

Pričevalci: Martin Kostrevc. Na sporedu 3. 9. ob 23.00 na TV Slovenija 1. 
 

Že njegov ded je imel poseben čut za besedo in omiko v najširšem pomenu besede in tako je konec 19. stoletja napisal svojevrstno pesniško zbirko. V pričevanju Martina Kostrevca spremljamo njegovo izjemno življenjsko zgodbo med vojno; od napada na Jugoslavijo, nemške okupacije, presenetljivega druženja z ujetimi zavezniškimi piloti do povojne komunistične represije, službe, potovanj in družinskih prigod … 

Prav Pohorje je njegova velika ljubezen, a tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se z redkimi podporniki bori za resnico in dostojno obeležitev več tisoč po vojni pobitih ujetnikov na Arehu in v okolici. Komunistične oblasti so nesrečne ujetnike, povečini iz mariborskih zaporov, okrutno umorile in jih pometale v okrog 25 na hitro skopanih jam, največ v okolici Areha. Veliko od njih je bilo premožnih in komunisti so si prilastili njihovo lastnino. 

Vir: dr. Jože Možina

Prizadevanja gospoda Kostrevca, da bi umrli in pozabljeni – šlo je za Slovence, Nemce, Hrvate in druge – dobili dostojno obeležje, se uresničujejo prav letošnjo jesen. Končan je spomenik, ki bo oktobra slovesno odkrit in blagoslovljen. Martin Kostrevc je dal vso svojo življenjsko energijo in prihranke, da se izpolni ta civilizacijski dolg do nedolžnih žrtev. Država tu ne pomaga in Martin Kostrevc upa, da bodo dolg za spomenik pomagali poravnati dobri ljudje.  

Z avtorjem Pričevalcev se ob koncu pričevanja poklonita ob pohorskih moriščih in posebej ob nastajajočem spomeniku, kjer neutrudni pričevalec Martin Kostrevc spregovori o dolgu do prednikov, ki se sooča s prastarim bojem med dobrim in zlim. 

Komunistične oblasti so nesrečne ujetnike okrutno umorile in jih pometale v okrog 25 na hitro skopanih jam, največ v okolici Areha. 

Slovesno odkritje in blagoslov obeležja pobitim na Arehu bo 5. oktobra ob 10.00, bogoslužje bo vodil mariborski nadškof dr. Alojz Cvikl. 
 

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 163. str. 35.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike