Pri nas novi davki za Cerkev. Kako pa drugje?

Po tem, ko je Ministrstvo za okolje in prostor po sodbi Ustavnega sodišča v primeru vojaškega vadišča Poček občinam priporočilo, naj verskim skupnostim začnejo zaračunavati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča tudi za cerkve, se je slovenska Katoliška cerkev znašla v težkem položaju. V Sloveniji je namreč 2900 cerkva in kapel, vzdrževanje in obnova katerih je v veliki meri na plečih župnij in vernikov. Po novem naj bi zanje občinam plačevali še davek. Samo župnija Postojna je tamkajšnji Občini za župnijsko in pet podružničnih cerkva morala plačati 3.400 evrov davka za zadnji dve leti. 

Izvzem od plačevanja davkov za sakralne objekte je sicer norma v zahodnih demokracijah, tako kot za prostovoljne prispevke, proti čemer se je pri nas v predvolilni kampanji opredelila novoizvoljena predsednica.

Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj novi stroški za Cerkev s strani države postajajo pomembna politična tema in ali lahko tak pritisk na Cerkev primerjamo s katero od drugih zahodnih držav. Pritožbe župnij so bile že pred časom izročene pristojnim državnim organom, mi pa smo pogledali, kako imajo obdavčitev cerkve urejeno v nam primerljivih demokratičnih državah.

Na mestu je opozoriti, da Cerkev nikjer ni na splošno opravičena davka, četudi je to splošno prepričanje tako v Sloveniji kot drugod. Davčne izjeme so, tako kot velja za katerokoli versko skupnost, vezane predvsem na dobrodelno dejavnost, kjer je verska skupnost po navadi izenačena z ostalimi dobrodelnimi institucijami; ter na obdavčitev verskih stavb, ki predstavljajo nesporen del kulturne dediščine in predstavljajo velik strošek vzdrževanja. Z izvzemom iz obdavčitve sakralnih posesti se tudi zagotovi versko svobodo in zdravo ločitev Cerkve od države. V veliki večini držav so ostale posesti in druge dejavnosti praviloma obdavčene tako kot na drugih področjih.

Obdavčitev, tako kot ostali pogoji delovanje Cerkve, so dogovorjeni med Svetim sedežem in vsako državo posebej (konkordat). Poglejmo si primere drugih držav:

Avstrija

Pri naših severnih sosedih Cerkev ni zgolj neobdavčena v svoji karitativni dejavnosti in sakralnih stavbah, po zakonu lahko od svojih članov tudi zahteva finančni prispevek, ljudsko imenovan cerkveni davek, čeprav tehnično gledano ne gre za davek. Cerkev plačuje davek za vse druge nepremičnine na področju kmetijstva in gozdarstva, stanovanj itd., pa tudi pri morebitnih profitnih dejavnostih. Država z davki in dajatvami zasluži 3,35 milijarde evrov z gospodarskimi dejavnostmi Cerkve.

Po podatkih Katoliške cerkve v Avstriji več kot 75 odstotkov prihodkov prihaja iz tega prispevka, ki se uporablja za kritje materialnih in kadrovskih potreb Cerkve. Darovi za maše, pogrebe, poroke itd. so tako zgolj napitnina, kar omogoča duhovniku bistveno lažje shajanje kot pri nas. Cerkev pravi, da s tem prispevkom zagotovi tudi storitve na področju pastorale, socialnih zadev in ohranjanja spomenikov.

Za plačnika strošek pomeni približno 1 % letnih dohodkov. Prispevki veljajo za vse polnoletne katoličane, ki prebivajo v Avstriji, podobna pravila pa veljajo tudi za protestantske cerkve. Kljub že desetletja naraščajočim kritikam ob vseh aferah in tudi občasnim »pogromom« javnosti nad Cerkvijo prispevek glede na javno mnenje nima dovolj nasprotnikov, da bi bil ukinjen. Pred kratkim je bil celo povečan.

Hrvaška

Na Hrvaškem so donacije Cerkvi neobdavčene. Cerkvi je bilo v celoti vrnjeno premoženje, ki ji je bilo odvzeto v času komunistične Jugoslavije, če pa vrnitev premoženja ni bila mogoča, je Cerkev za to premoženje prejemala odškodnino. Cerkvi je iz letnega državnega proračuna dodeljen mesečni znesek, ki ustreza dvema povprečnima bruto plačama, pomnoženim s številom župnij, dodatno pa tudi skrbi za plače učiteljev verskega pouka na osnovnih šolah in pa za vzdrževanje kulturne dediščine. Davčno obravnavana je kot dobrodelna organizacija. Prva obdavčitev Cerkve je prišla v začetku leta 2014, ko se je vlada odločila, da uvede nove reforme, da bi napolnila državno blagajno in delno obdavčila neprofitne organizacije. V naslednjih dveh letih je Cerkev od države dobila 1,123 milijarde kun, sicer pa na leto prejme približno 0,6 % BDP.

Duhovniki – čeprav prejemajo plačo kot zaposleni – ne plačujejo doplačil in davkov, ker so jih v skladu s sklenjenim sporazumom s Svetim sedežem o gospodarskih vprašanjih oproščeni. Njihove plače se izplačujejo iz denarja, zbranega od plačanih maš, pogrebov, krstov in miloščine, škofije pa jim plačujejo minimalne prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. V osnovno plačo duhovnika so vključeni dodatki na delovno dobo, povečane obveznosti in drugo.

Češka

Češka, ki je sicer ena najbolj sekulariziranih družb na svetu, pozna prostovoljni prispevek, ki ga lahko vernik nameni svoji verski skupnosti in ni obdavčen. Verske skupnosti so večinoma glede obdavčitve uvrščene skupaj z ostalimi neprofitnimi organizacijami.

Leta 2012 je bil sprejet sporazum o vračanju premoženja cerkvenim skupnostim. Komunistična partija Češkoslovaške je zahtevala, da je vrnjeno premoženje obdavčeno. Za učinkovito zmanjšanje zneska finančne odškodnine za restitucijo je bil sprejet zakon, ki je odpravil oprostitev plačila dohodnine za finančno odškodnino. Predlog zakona so vložili člani komunistične partije, a ga je Ustavno sodišče leta 2019 razveljavilo.

Francija

Francija je specifični primer, saj je s Francosko revolucijo odnos med Cerkvijo in državo zaznamovan vse do danes. Takrat je bila vsa cerkvena posest nacionalizirana in do danes nikoli vrnjena. Cerkvi je s strani države zgolj dovoljena uporaba cerkvenih zgradb in ostalih stavb, vsaj v teoriji pa uporabo lahko kadarkoli odreče. Zemljiška obdavčitev tako ni vprašanje.

Darovanje cerkvam v Franciji je neobdavčeno: Cerkve so zakonsko omejene pri uporabi danih sredstev in se morajo registrirati kot versko združenje ter upoštevati pravila ustrezne zakonodaje. Denar, ki se razdeli – misijoni, dobrodelne organizacije –, ne more biti posredovan prek tega združenja, temveč ga mora obravnavati posebej registrirano združenje verskih združenj.

Verske skupnosti v Franciji pa niso oproščene posrednih davkov, tj. davkov na stvari, ki jih morajo kupiti ali uporabljati, kar sicer velja tudi v Sloveniji.