Premirje z Rusijo iz Trumpovih časov je mimo, Biden že žuga Putinu. Se bodo kopja lomila na Balkanu?

"Vladimir Putin bo plačal ceno za svoje napore, da spodkoplje lanske volitve v ZDA," je v današnjem intervjuju na ABC predsednik Biden zažugal staremu sovražniku iz obdobja hladne vojne. Poimenoval ga je za "morilca brez duše," za naslednji teden pa že napovedal uvedbo sankcij.

A to ni edini znak, da se pod vodstvom Joea Bidena vrača že skoraj pozabljeno rivalstvo iz hladne vojne med ZDA in Rusijo. Z nekaterimi dejanji novega predsednika se po umirjanju odnosov z Rusijo v času, ko je bil na oblasti Donald Trump, zdaj torej lahko nadejamo povečane intenzitete konflikta s starim sovražnikom demokratov.

Pod Bidnovo administracijo je tako na obzorju krepitev pozicije ZDA v NATO in tudi v evropskem prostoru.

"ZDA so nazaj. Čezatlantsko zavezništvo je nazaj," je Biden dejal udeležencem virtualne münchenske varnostne konference nekaj tednov po svoji inavguraciji. Jasno je poudaril tudi: "ZDA so v celoti zavezane zavezništvu Nato. Pozdravljam vaše vse večje vlaganje v vojaške zmogljivosti, ki omogočajo našo skupno obrambo."

Drugačen ton pa je ubral, ko je govoril o Rusiji. Zahteval je »takojšnjo in brezpogojno« izpustitev zaprtega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, rekoč, da je za zapahi zaradi političnih motivov oblasti. Predsedniku Vladimirju Putinu je sporočil, da je dni, ko so ZDA pustile, da so šla ruska dejanja mimo, konec, ter omenil kibernetične vdore, vmešavanje v ameriške volitve in zastrupitev Navalnega.

Sankcije zaradi Navalnega, Krim ni Rusija

A ni se končalo le pri besedah. S prvimi sankcijami proti tuji državi v petih tednih na oblasti je novi demokratski predsednik Joe Biden kaznoval ravno Moskvo. Sankcije so bile sprejete zaradi »sramotne in nesprejemljive« zastrupitve opozicijskega politika Alekseja Navalnega in njegovega zaprtja po vrnitvi v domovino. Sedmim visokim članom ruske vlade so tako v sodelovanju z evropskimi in drugimi državami zamrznili premoženje, ki jim je dosegljivo. Washington po eri Trumpa sedaj poudarja potrebo po jasnem ukrepanju ob ruskem prestopanju meja, »ki jih spoštujejo odgovorne države.«

Ameriški predsednik pa se pri tem ni ustavil. Da bo ameriška geopolitika drugačna kot v času Trumpa je pokazal tudi, ko je ob koncu februarja dejal, da je "preprosta resnica", da je "Krim Ukrajina", in obljubil, da ZDA "nikoli ne bodo priznale ruske priključitve polotoka". Ruski ukrepi 26. februarja 2014 so kršili mednarodno pravo in "suverenost in ozemeljsko celovitost njene sosede Ukrajine, ko je napadla Krim", je še dodal Biden.

"Rusija brezsramno napada temelje zahodnih demokracij …"

Takšno Bidnovo stališče do Rusije ni presenečenje, saj je po letu 2011 postajal vse bolj sumničav do Moskve in ob več priložnostih kritiziral Putinovo zunanjo politiko. Nazadnje je tekom debat v sklopu volilne kampanje za ameriškega predsednika Rusijo označil za »trenutno največjo grožnjo ZDA«. Že leta 2017 pa je v soavtorstvu z Mikom Carpenterjem v prispevku v reviji Foreign Affairs zapisal: »Rusija po vsem svetu brezsramno napada temelje zahodnih demokracij … V bistvu je motiv Kremlja za ta napad želja zaščititi svoje bogastvo in oblast. Ruski režim, ki je nastal iz sovjetskega pogorišča, je v rokah ozke združbe bivših obveščevalcev in oligarhov združil izredno moč in privilegije.«

Nič čudnega ni, da so na ruskem zunanjem ministrstvu dejali, da Moskva od nove ameriške administracije ne pričakuje ničesar dobrega, ker jo sestavljajo rusofobi. "Vsekakor od nove administracije ne pričakujemo ničesar dobrega. Nenavadno bi bilo pričakovati dobre stvari od ljudi, med katerimi so številni zgradili svoje kariere na rusofobiji, blatenju naše države."

Zato so zelo hitro tudi iz Moskve dali vedeti, da ne bodo pokorno čakali na nove sankcije ZDA. Spodnji dom ruskega parlamenta je namreč sprejel dva zakona, s katerima lahko omeji dostop do ameriških družabnih omrežij, za katere bi se ugotovilo, da diskriminirajo ruske medije. Avtorji zakonskih osnutkov so dejali, da kršitve YouTuba, Twitterja in Facebooka kažejo na potrebo po zakonodaji, ki sodi v okvir ruskih prizadevanj po spletni neodvisnosti. Twitter je lani avgusta namreč začel označevati profile več ruskih medijev, vključno z RT-jem, z opisom "z oblastmi povezan medij". Podobno oznako so pridobile tudi nekatere ključne vladne figure, kar je Rusija takrat obsodila.

Bojišče interesov na Balkanu?

Kje bi bilo lahko bojišče, na katerem bosta obe državi želeli uveljaviti svoje geostrateške interese? Zanimivo je razmišljanje visokega častnika. »Letošnje leto bo zaznamovalo zaostrovanje konflikta med Zahodom in Rusijo za prihodnost jugovzhodne Evrope, nova ameriška vlada je namreč po več kot desetletju umika vrnila ameriški fokus na to območje,« je za Al Jazeero Balkans dejal nekdanji vrhovni poveljnik Nata general Philip Breedlove.

"To bo leto naraščajočih konfliktov med Zahodom in Rusijo za prihodnost Zahodnega Balkana," je dejal upokojeni general ameriškega letalstva s Floride na virtualni okrogli mizi za hrvaške novinarje.

Moskva bo še naprej odločno nasprotovala približevanju Bosne in Hercegovine k Evropski uniji, Srbija pa bo izvajala svoj tako imenovani velikosrbski projekt o Kosovu, Črni gori in Bosni in Hercegovini, napoveduje Breedlove, evropski strokovnjak za varnost.