Prejeli smo: nekaj vprašanj za eko aktiviste

Prejeli smo razmišljanje bralca Jožefa Gregorca, ki ga objavljamo v celoti:

Z naslednjim razmišljanjem ne želim reči, da zelen način življenja ni pravi, saj se tudi sam zavedam, da pot, po kateri hodi predvsem razvitejši svet, ni prava, saj je evidentno, da še pospešujemo segrevanje ozračja, da pospešujemo predvsem proizvodnjo odpadkov. Če je človek kdaj postavil res zmogljivo in uspešno podjetje, je to podjetje za proizvodnjo odpadkov in njegovi lastniki smo prav vsi, ker vsi proizvajamo odpadke brez izjeme, načina, da bi količino le teh zmanjšali, pa še nismo našli.

Prihodnost je električna, res?

Vendar, ko poslušam razne nevladnike ter politike, ki pravijo, kako nas bo zelen način življenja rešil, mi moja pamet pravi, da se z njimi težko strinjam. Ob tem se mi vedno namreč naslika pred očmi postopek izdelave baterije ali, če hočete, akumulatorja in nato tudi njegova razgradnja, ko je iztrošen. Dejstvo je namreč, da baterij in akumulatorjev, ko so enkrat iztrošeni, ni tako enostavno reciklirati. Prav tako pa tudi velja, da je tvoje vozilo ogljično toliko nevtralno, kolikor je ogljično nevtralen vir, iz katerega se pridobiva električna energija za polnjenje tvojega prevoznega sredstva, tvoje tablice, telefona ali druge naprave.

Sestava baterij in akumulatorjev

Če poenostavim, vsaka baterija in akumulator vsebuje anodo, vmesni del in katodo. Tok steče takrat, ko je akumulator oziroma baterija povezana v tokokrogu s porabnikom na način, da je krog sklenjen. Baterija je uporabna toliko časa, dokler je v njej še napetost, napetost pa se ustvarja toliko časa, dokler na negativni priključek prehajajo negativni in na pozitivni priključek pozitivni ioni. Ko se napetost izravna, se baterija iztroši.

Tu postavljam prvo vprašanje za eko aktiviste, že imajo rešitev za reciklažo baterij in kam z odpadki, ki so stranski proizvod baterij?

Baterije in akumulatorji (akumulatorji so baterije za ponovno polnjenje) so namreč izdelki, ki so za okolje zelo neprijazni. Njihova sestava vključuje namreč tako težke kovine – čeprav ja, je teh vse manj, je pa vedno več fosforjevih spojin, v porastu so namreč baterije, ki za pozitivni del uporabljajo železolitijeve spojine in na negativni strani fosforjeve spojine, to pa je zelo strupena zmes, ki lahko povzroči ogromno škodo, ko in če pride taka spojina v vodni vir ali drugače v okolje, kjer se prideluje, recimo, hrana.

Bo zaradi tega ogljični odtis res manjši

Še pomembnejše vprašanje pa je vprašanje ogljičnega odtisa. Res je, da se po svetu in predvsem na zahodu termoelektrarne zapirajo, vendar za kakšno ceno. Da, prepričujejo nas, da lahko pridobivamo energijo iz obnovljivih virov, vendar je lahko večini jasno, da energije iz obnovljivih virov še zdaleč ni dovolj, da bi zadostila vsem trenutnim potrebam. To pomeni, da bodo nujno morale obstajati elektrarne, ki bodo proizvajale elektriko za velike industrijske sisteme, ki bodo nenazadnje tudi napajale mreže polnilnic za avtomobile in v prihodnosti za tovorna vozila, delovne stroje in druga sredstva, ki jih sedaj poganjajo motorji na notranje izgorevanje. In nenazadnje, kako se bodo gnale naše toplotne črpalke in drugi veliki porabniki električne energije v gospodinstvih?

Tako je evidentno, da bodo na svetu morale obstajati tudi elektrarne, ki bodo gnane na energijo, ki ni t.i. obnovljiva. Na izbiro pa imamo samo termo način ali, če zapišem drugače, elektrarne, kjer turbine žene para. Paro pa lahko pridobivamo tako, da kurimo premog ali druga fosilna goriva, lahko pa porabljamo jedrsko energijo, za katero pa tudi vemo, da ni čista.

Voda, sončna svetloba, veter in druge naravne dobrine

Vprašali me boste, kaj si mislim o naravnih dobrinah, ki jih je v Sloveniji baje dovolj? Napisal bom samo toliko, da TEŠ6 in NEK pokrivata trenutno skoraj ¾ potreb po električni energiji v Sloveniji. Narašča sicer število sončnih elektrarn na strehah stavb, vendar Slovenija še zdaleč nima podnebja za to, da bi se lahko celo leto oskrbovala s sončno energijo. Po zimi so dnevi enostavno prekratki, sonce pa premalo močno, da bi lahko napajalo to elektrarno in prav tako po zimi ne moreš ogrevati vode s sončnimi kolektorji.

Kaj pa preostali del leta? V preostalem delu leta bi bilo načeloma sončnih dni dovolj ob pogoju, da je sistem elektrarne in/ali kolektorjev postavljen tako, da v kar največji možni meri izkoristi sončno svetlobo, ki je na voljo. Če sonca ne bo, potem bo ves sistem brez vrednosti.

Ena od možnosti so tudi vetrnice, ki jih lahko postavimo na vetrovna območja. Vendar se tu postavi vprašanje, če jih bomo resnično hoteli imeti v svojem okolišu. Spominjam se še namreč sage okoli vetrnic na Volovjem Rebri, kjer nenazadnje iz vsega skupaj ni bilo praktično nič.

In tudi pri vodi se zmrdujemo, ko se želijo graditi hidroelektrarne. Tam so potem problemi mokrišča in preostali življenjski prostor flore in favne ob, pod, na in nad vodo, kjer se načrtujejo hidrocentrale.

Da, ekoaktivisti in drugi naravovarstveniki se bodo morali najprej med seboj dogovoriti, kaj jim je prioriteta.

Kam z odpadki

V reciklažo, v (so)sežig in na deponije, jasno. Pa je res tako enostavno?

Kot sem že v razdelku, kjer sem obravnaval baterije, napisal, samo deponije in reciklaža verjetno ne bo dovolj zaradi spojin, ki jih vsebujejo odpadki, ki jih proizvaja sodoben človek. Tu moramo poleg baterij šteti še vse naše e-naprave, vso embalažo in druge plastične izdelke, ki jih uporabljamo in potem zavržemo, gradbeni material, razne kemikalije, zdravila, biološke pripravke, škropiva itn. Vse našteto in tudi še gotovo kaj, kar sem pozabil, bi bilo potrebno strogo, ampak res strogo ločiti, zbrati samo enake vrste odpadkov skupaj, ki bi jih potem ustrezno predelali, če se da, reciklirali ali v skrajnem primeru odvrgli na deponijo ali zažgali. In tu se začne nočna mora dela z odpadki. Predstavljajte si samo, iz kolikih sestavnih delov je zgrajen vaš pametni telefon in kaj je vse v njem. Zaradi lastnega zdravja raje ne razmišljam, kaj bi bilo vse potrebno storiti, da tako elektronsko napravo pravilno, ampak res v celoti pravilno razgradimo. Začne se že pri bateriji in pri njenih spojinah, nadaljujemo lahko pri raznih antenah, ki jih telefon vsebuje precej. Nadaljujemo z zaslonom, ki je tudi prava kemična tovarna v malem, miselno ter pomnilniško enoto itn.

Vendar drži, da bo treba na to vprašanje najti odgovor, žal pa od nevladnikov, ki navijajo za eko, pogrešam odgovore na ta vprašanja in kje se bo pridobila energija za razgradnjo take in njej podobnih naprav. Pametna mesta, pametne hiše in pametne druge zadeve bodo kvečjemu bolj odpadno požrešne kot manj in energijsko potratne.

Pa še ta problem imamo, da v svojem okolišu ne želimo imeti predelovalnice odpadkov, ne želimo imeti (so)sežigalnice, niti ne želimo imeti deponije, ker se bojimo, kaj bo, ko in če se nam bo zgodil Kemis, bojimo pa se tudi normalnih vplivov na okolje, ki jih povzroča dim iz (so)sežigalnic itn.

Zakona entropije se ne da prelisičiti

Če poenostavim, ta zakon pravi, da se energije ne da uničiti, energija se samo pretvarja v tako, ki jo vse težje izkoriščaš. Zato še enkrat zapišem, da nisem proti zelenemu načinu življenja. S tem člankom samo izražam protest proti temu, da se o zelenem življenju govori tako čez palec brez ali pa z zelo malo argumentirane razprave, kjer bi slišali tudi to, kako rešiti problem odpadkov, kako dejansko rešiti problem pomanjkanja energije, ki bo nastopil, ko bomo ugasnili TEŠ in NEK, kako torej doseči cilje Pariškega podnebnega sporazuma. Lahko je parlamentarcem reči, da bomo namesto za toliko in toliko odstotkov ogljični odtis zmanjšali za toliko in toliko več ob tem, da ne povedo, kako bomo to kot družba storili in kako se bo to plačalo. To zadnje omenjam samo zato, ker ti nihče ne bo brezplačno ali pa zastonj zbral in obdelal odpadkov, še posebej, ko je potrebno te odpadke obdelati tako, da niso več nevarni za okolje, saj v tem primeru potrebuješ ravno toliko ali pa še več časa, dela in energije za to, da odpadek primerno obdelaš kot za to, da izdelek, ki je postal odpadek, izdelaš.

2 komentarja

  1. To je tema, ki ne bi smela biti spolitizirana, pa je. Še malo pa bodo ljudje s takim mnenjem in pomisleki kot ga ima avtor spet ”fašisti”, proglašeni s strani mesečizma in fažonizma, proti katerim se je treba boriti in s tem nabirati volllce in nas kregati med sabo, ne pa reševati pravi problem.
    Jedrska energija je najbolj optimalna, kdor trdi drugače, je zame vprašljiv ”okoljski aktivist”.

  2. UREDNIŠTVO, HVALA ZA ČLANEK!
    Vprašanja, ki ste jih zastavili res zahtevajo ODGOVOR!

    Toda naši “RDEČI” tako na izzi rečejo, da razmišljajo “zeleno”, ker je to pač MODERNO.

    Res je tako, kot piše v članku, da sploh ne pomislijo, kaj bomo naredili z odpadki in kaj, da odpadkov sploh ne bo. To je nemogoče.

    Toda že to, če ne bi VODE prodajali v PLASTIKI – bi naredili OGROMNO za našo ekologijo.
    Kajti prav te plastenke, bodo zadušile zemljo in morja.

    Poglejmo kako je pred par leti (levičarji spravili na cesto tudi študente in dijake) ki so namesto pouka, po parkih demonstrirali in se pridruževali GRETI iz Skandinavije. Ta je šla celo v Združene NARODE v Ameriko in tam, kot srednješolka, “prekosila znanstvenike.

    In tudi v Ljubljani so študentje in dijaki – na vseh teh množičnih shodih, se je videlo MLADINO, ki je v roki nosila PLASTENKO z vodo. Ma to je res EKO!

    V moji mladosti še ni bilo plastenk in so bile predvsem papirnate vrečke, ki so se sežgala, ali pa segnile.
    Pot od besed do dejanj je zelo dolga.

Komentiraj