Predstojnik potrdil: p. Rupnik je bil leta 2019 zaradi prestopka izobčen. Razkrivamo pismi nekdanjih redovnic

Slovenija

Urban Šifrar

Komentarjev: 57
Foto: Vid Ponikvar/SPORTIDA

V zadnjih tednih so na dan prišle različne obtožbe zoper svetovno znanega slovenskega jezuita in umetnika p. Marka Ivana Rupnika. Da je bila o njem vodena preiskava, so odgovorni že potrdili, včeraj pa so katoliško javnost razburkale besede vrhovnega predstojnika jezuitov, ki je razkril, da je p. Rupnik leta 2019 v resnici bil zaradi prestopka po cerkvenem pravu izobčen iz Cerkve, kasneje pa zaradi priznanja in kesanja rehabilitiran.

P. Arturo Sosa, vrhovni predstojnik jezuitskega reda, čigar člana sta p. Rupnik in tudi papež Frančišek, je v sredo med sestankom z novinarji potrdil, kar so pred tem pisali mediji – da je bil slovenski umetnik leta 2019 obtožen enega najresnejših prestopkov v Katoliški cerkvi, podelitve odveze sokrivcu, kar se kaznuje s samodejnim izobčenjem. Šlo je za dogodek iz leta 2019, ko naj bi odvezo pri spovedi podelil ženski, ki se mu je spovedala, da je z njim imela spolno razmerje, kar je po besedah Sose potrdila Kongregacija za doktrino vere.

Izobčenje je v takem primeru lahko razveljavljeno, če krivec spozna svoj greh in se spokori, kar je Rupnik, kot pravi njegov predstojnik, storil.

Sosa je pred včerajšnjim razkritjem sicer vztrajal, da jezuiti o Rupniku ničesar ne skrivajo – na vprašanje, zakaj niso javnosti obvestili tudi o obtožbah v zvezi s spovedjo, je odgovoril, da “je šlo za dva različna trenutka z dvema različnima primeroma”, s čimer je imel v mislih drugi del obtožb – tistega glede domnevnega psihičnega in fizičnega nasilja do redovnic skupnosti Loyola v devetdesetih prejšnjega stoletja.

Predstojnik je nato prišel v nasprotje s predhodno izjavo jezuitov: dejal je, da so omejitve Rupnikovega dela pravzaprav izvirale iz obtožb v zvezi s spovedjo, ne pa v zvezi s preiskavo o domnevnih zlorabah, glede katerih je Vatikan leta 2021 odločil, da so primeri zastarali.

Kot piše Associated Press, so Soso vprašali tudi, kaj, če sploh, je o Rupnikovem primeru vedel papež Frančišek in ali je vanj posegel – odgovoril je, da bi “si lahko predstavlja”, da bi prefekt dikasterija, kardinal (in prav tako jezuit) Luis Ladaria, papeža obvestil o dotični odločitvi.

Druge obtožbe

Še pred poročanjem medijev o obtožbi v zvezi s “podelitvijo odveze sokrivcu” pa se je razširila vest o tem, da naj bi bil Rupnik v začetku devetdesetih let “psihično, fizično in duhovno” nasilen do redovnic skupnosti Loyola, ki jo je pomagal ustanoviti.

Vodstvo jezuitov je po medijskih objavah podalo izjavo, v kateri so potrdili, da je Dikasterij za nauk vere (DNV) leta 2021 prejel pritožbo in družbi naročil, naj začne s predhodno preiskavo primera, kar so tudi storili. Končno poročilo je bilo predano DNV, ki pa je sklenil, da so zadeve zastarale, in oktobra primer zaprl. Kljub temu so »previdnostni ukrepi« Družbe Jezusove tudi po zaprtju ostali v veljavi, tako da ima p. Rupnik prepoved spovedovanja, duhovnega vodenja in vodenja duhovnih vaj ter javnih aktivnosti brez dovoljenja lokalnega superiorja. Glede na veljavne omejitve, ki jih ima p. Rupnik, italijanski mediji postavljajo vprašanja, kako da je njim navkljub nadaljeval z vodenjem duhovnih vaj in objavljanjem pridig na internetu. 

Škof Daniele Libanori, ki je leta 2019 zaradi nenavadnih razmer pri sestrah skupnosti Loyola opravil vizitacijo, naj bi tedaj prejel poročila o zlorabah vsaj devetih sester. Na Domovini smo pridobili pismi, ki sta ju v zvezi s p. Rupnikom v Vatikan junija letos poslali nekdanji redovnici – prva z neposredno izkušnjo s patrom in druga, posredno vpletena s strani sester. Vsebino zapisanega povzemamo v članku za naročnike.

Preberite še: Razkrita vsebina pisem dveh nekdanjih redovnic o p. Rupniku. Članek za digitalne naročnike in bralce tednika Domovina – na prodajnih mestih za 3,6 €.

Jezuiti o sobratu

Arturo Sosa, generalni predstojnik jezuitov, je v prvem intervjuju glede afere dejal, da Družba Jezusova neposredno ni prejela obtožb, ampak je bila o tem obveščena s strani DNV, previdnostni ukrepi pa da so bili takoj vzpostavljeni in ostajajo tudi po zaprtju primera, ker želijo »globlje pogledati v primer, da vidimo, kako lahko pomagamo vsem vpletenim«. Ta izjava se zdi v kontradikciji s Sosovimi sredinimi besedami, da so se ukrepi nanašali na drug prestopek.

Za portal National Catholic Register se je odzval tudi p. Hans Zollner, eden najvidnejših predstavnikov Cerkve, ki se ukvarja z duhovniškimi zlorabami, ki je dejal, da dvomi, da bi bilo s strani Družbe možno storiti kaj več, da pa pričakuje od nje enako kot od vseh drugih v Cerkvi: da je tako transparentna, kot je mogoče. 

»Cunami krivic«

Ostreje se je na to, kako se je ravnalo z obtožbami, odzval še en jezuit, p. Matarazzo, bivši provincial evropsko-sredozemske province: »Primer Rupnik je cunami krivice, pomanjkanja transparentnosti, dvomljivega upravljanja, nedelujoče aktivnosti, personaliziranega dela, apostolske skupnosti, ki je bila žrtvovana vodji, in neenake obravnave,« je zapisal na Twitterju in bil kritičen tudi do izjave, ki jo je njegov red objavil 2. decembra. Namesto tega bi morali po njegovem sprejeti polno odgovornost in posledice, ponuditi podrobno rekonstrukcijo vsega, kar se je dogajalo, pripraviti novinarsko konferenco in transparentno odgovoriti na vsa vprašanja ter široko odpreti arhive.

Sobrata Hansa Zollnerja, ki je »avtoritativen glas na področju zlorab in je vedno zahteven do škofov, kar se tiče upravljanja te tragedije«, je pozval, naj zavzame stališče glede svojega reda. 

Čigav ni p. Marko Ivan Rupnik?!

Kot izhaja iz dovolj verodostojnih virov, je pater Rupnik kot kaže zagrešil precej močan prestopek po cerkvenem pravu; ali pa ga je tudi po laičnem, pa je že drugo vprašanje; zgolj informacija o domnevnem intimnem spolnem razmerju med dvema odraslima, opravilno sposobnima osebama, moškim in žensko, ni dovolj za uporabo izraza »zloraba«. Za uporabo tega bo potrebne več konkretizacije, kot je zaenkrat ponujata pismi, ki smo ju pridobili na Domovini. A tudi mi raziskujemo naprej. Kot v primerljivih primerih želimo priti do konkretnih oseb, morebitnih žrtev, da neposredno slišimo njihovo zgodbo.

Domovina si je med drugim ustvarila ime tudi ob odstiranju skrbno zagrnjene zavese spolnih zlorab znotraj slovenske Cerkve. To smo počeli z vso potrebno afiniteto in temeljitim preverjanjem dejstev. In kljub temu smo bili predvsem iz dela cerkvenih struktur obtoženi, da to počnemo prenagljeno, brez končanih kazenskih postopkov pred državnimi sodišči.

Tokrat se srečujemo z drugačnim fenomenom. Komajda se je zgodba pojavila na za povprečnega Slovenca povsem neznanih italijanskih portalih, že so na naš e-naslov prihajali anonimni pritiski domnevnih duhovnikov, naj se o obtožbah na račun patra Rupnika čim prej poroča, brez resne novinarske preverbe. Takšna ihta nas je po svoje presenetila, saj smo v Sloveniji prej vajeni ravno nasprotnega odnosa. In ker smo si vzeli nekaj dni časa za preverbo, so prileteli že novi očitki, češ da o zadevi ne pišemo, ker gre za »našega človeka« ter da imamo dvojna merila.

A v resnici ima Domovina enaka merila kot pri vseh primerih, ki smo jih do sedaj medijsko obravnavali. Spreminja se le zorni kot nekaterih, ki naše delo spremljajo in se jim včasih zdi, da preveč, spet drugič pa, da premalo hitimo. V teh primerih je šlo za preverjene vire, znane žrtve, poznano njihovo identiteto ter njihova konkretna pričevanja, obtožbe na račun posameznih duhovnikov. Brez tega ni bilo objav, čeprav smo poznali še veliko zgodb; in vsega tega ni bilo, in tudi ta trenutek v takšni meri še vedno ni, ko gre za patra Rupnika. Zato o tem sicer pišemo, a ne sklepamo preuranjeno. Ter kopljemo naprej.

Poznavajoč razmere v slovenski Cerkvi pa si v naših komentarjih dovolimo izraziti mnenje, ki opisuje širši kontekst. In da gre za frakcijske »naše« in »vaše«, navsezadnje z uporabo te dihotomije posredno priznavajo »anonimni duhovniki«, ki od Domovine od prvega dne tako vneto zahtevajo obelodanjenje in obsodbe Rupnikovega početja. In logično sklepanje nam pove, da se sami ne pripisujejo k »našim«, temveč k »njihovim«, kdorkoli že so, eni in drugi.

In paradoksalno prav to pritrjuje naši tezi iz prvega članka, da tajminga javnih objav obtožb na Rupnikov račun ne moremo razumeti izven konteksta frakcijskih razčiščevanj odnosov v slovenski Cerkvi. In to velja neodvisno od tega, kako težki so Rupnikovi prestopki, za katere kaže, da so škofom znani že desetletja, a so po nekem čudnem naključju na plano izbruhnili prav zdaj. Tudi prav, bolje pozno kot nikoli, je naša pozicija, in na Domovini jih bomo raziskali, kolikor bo mogoče. Seveda pa zelo pozorno tudi okoliščine, v katerih so se pojavili.

(urednika portala Rok Čakš in tednika Tino Mamić)

Povezani članki

57 komentarjev

  1. Koristneje bi bilo, da bi se Domovina bolj kot s starimi cerkvenimi aferami tako zagreto ukvarjala z aktualnimi zadevami.

    Naprimer s tem, ali so včeraj policaji dodatno pretepli kmeta, ki je samo s svojo prisotnostjo branil svojo posest pred samovoljo ljubljanskega župana in ki je tako skupil več poškodb, da so ga morali v UKC obdržati na opazovanju.

    Toda v tem primeru bi trčili ob interese svoje krovne stranke NSi, ki še vedno upa na vstop v vladajočo koalicijo, za ketrega je očitno pripravljena plačati tudi najvišjo ceno.

    • Včerajšnje dejanje (gledali na TV) je res potrebno OBSOJANJA.

      Kje je Urška Klokočar, ko se je v parlamentu glasno USTILA: “Sedaj bo svoboda in ne dovolimo ZAPLINJANJA”.
      Kaj pa pretep in mogoče celo uboj? Ali to Urška dovoli?

      Takrat, ko je vladal JJ in Policijo vodil Hojs – noben protestnik ni bil poškodovan.

      Sedaj pa je KMET, kot lastnik zemlje, ko mu jo nezakonito teptajo, pa je bil tako GROBO “obdelan” od policistov, da leži v KLINIČNEM CENTRU.
      Takoj bi moral sedaj odstopiti Golob, ker je Slovensko policijo tako prevredil, da je postala AGRESIVNA.
      Sedaj jo Golob pošilja nad Slovence, da jih UNIČI in s tem NEZAKONITO pokori.

      Temu se res ne da reči Svoboda, ampak DIKTATURA v najslabšem pomenu besede.

  4. Ta škandal že maje stolček samemu papežu Frančišku, ki je svojega prijatelja in ideologa Rupnika pomilostil, medtem ko svoje ideološke nasprotnike najostreje kaznuje za prazen nič. Kdaj bosta portal in tednik Domovina to opazila?

    Pa da ne govorimo o tem, da tu nikjer ni opaziti nobenega sočutja do trpljenja žrtev!

      • Največji krivec je mamon; denar, ki je izginil iz Zvon-ov in sedaj odteka od škofijskih gozdov.
        Torej so to VSI, ki so imeli in imajo od tega denarja koristi. In teh ni malo. Vse pa povezuje homoseksulani lobij, ki povezuje rdeče, črne, plave, zelene, posvečene in udbovce, desne in leve,…

      • Aleš, od gozdov ima korist med drugimi tudi Zavod sv. Stanislava. Vrtec, osnovna šola, glasbena šola, gimnazija, dijaški dom, študentski dom in še milijon drugih dejavnosti za vse starostne skupine. Mene navdušujejo.

      • Ejga, g.Župn’k , spet sem nazaj!

        Goričane in ostalo po Štajbuhu:
        https://www.portalplus.si/5086/cerkveni-okostjanki/

        O Rodetovem črnem Mercedesu, ki mu ga je podaril mafijaš iz mafije dobaviteljev Zdravstva niti ne bi danes, a ne?
        In spomnem se de je blo objavleno v zvezi z Goričanami, da se je “kardinal Rode popolnoma odrekel Goričanam” – in smo vsi pozabili kako je bilo pisano, da je celo že položene ploščice v kopalnici dal zamenjati z drugimi, sebi povšeči in bilo je govora tudi o pozlati v kopalnici, ne vem več, kljuke, pipe in tako, saj veste, kot pri Lukašenku, Putinu in J.Brozu in podobnih prascih.
        ————————————————————————————————————–
        IN MOJI DRAGI FASSRANI IN FARANKE!

        Naslednjo Nedeljo pa bomo imeli v naši lepi domači cerkvi sv.Florjana darovanje za ogrevanje cerkve, da naši otroci ne bodo zmrzovali pri veronauku. No in še eno darovanje bi omenil in to čez 14 dni, ko bomo imeli naše lepo farno žegnanje bomo darovali za potrebe naših misijonarjev i misionark, ki našo pobožno lepo Slovenijo zastopajo v Jezusovi cerkvi povsod po širnem svetu, še najbolj pa naš misijonar Pedro Opeka, ki je potreben še posebne pozornosti, saj mora nahraniti na dan čez 20.000 lačnih ust, drugi pa nimajo na misijonarskih postojankah avtomobilov za dostavo in prvo pomoč, na vse moramo misliti in skrbeti, da ne bodo omagali pod težo težkih služ in tako se Vam, dragi župljani že vnaprej zahvaljujem in kličem, da naj Vam ljubi Bog povrne 100X in ne smemo pozabiti niti na našo drago Karitas, ki skrbi za naše slovenske revne in pozabljene družine še posebej za otroke, ki gredo kmalu v šole in zato bomo tudi kmalu darovali tudi za te potrebe, naj Vam Bog povrne, kot že rečeno, 1000x. Zdaj pa še Blagoslov, dragi Farani….

        RODE PA IMA V VATIKANU SOBAN ZA 370m2.
        V GORIČANAH PA ŠE 30 VEČ…in črnega zgloncanega Merčota…
        Medtem, ko se ubogi Frančišek stiska, tako zaradi vtisa, v Fiatu 500-v Fičkotu…
        IN FRANČIŠEK NI NIČ VEDEL, KAAAAAJ ?

        Imejte se krasno, vedno so nas nategovali, eni in drugi in še tretji in še nas bodo.
        —————————————————————————————————————-

      • Fulgofer, poslušej, a si vedu, de je tole tok zacoprano ?
        Povsod naletiš na kardinala. Zdaj celo v kombinaciji z nekimi fantki…
        izsek:
        Teh kadrov je bilo malo morje. Prišli so tako iz poslovnega omrežja Boruta Jamnika (a ne Robert Ilc in Borut Dolanc) ali pa omrežja fantkov vatikanskega kardinala Franca Rodeta. No tudi kakšen Boruta Petka se najde v okviru Jamnikovega omrežja. Nekaj pa so jih še prispevali Zemljaričevi fantje iz službe nekdanje državne varnosti.
        vir:
        https://prava.si/post/656851/tandem-vukovic-jamnik-perverzna-unicevalca-slovenskega-gospodarstva-politicnega-prostora-zasebnikov-in-intelektualcev

        Potegnjeno iz “prava.si” . navdušujoče. zdaj pa me že mika, de bi kupu Rodetovo knjigo, ki jo je izdal pred kratkim. g.Župn’k , a se spomiš kok ji je naslov ? Jest se spomnem, tkole gre POSVEČENO ŽIVLJENJE by Cardinal Franz Rode !
        ———————————————————————————————————-
        Ne dvomim sekunde več za kuga se gre, vsaj v glavnem. Ubi, Bože!

  5. Na Domovini tisti dve pismi “razkrivate” z 10-dnevno zamudo, ker ste prej “razkrivali” neke slovenske teorije zarote.

    Kje je vaše opravičilo?

    Priznajte vsaj, da v resnici niste imeli nobenih zanesljivih informacij, ko ste pisali: “Po naših informacijah je v ozadju objav nadaljevanje notranjega spopada v slovenski Cerkvi, ki je zdaj internacionaliziran …”

    Še vedno neuspešno iščete tudi odziv redovnic skupnosti Loyola v Sloveniji?

    Ob vašem početju je zdaj žal jasno: Boljše bi bilo, če se o tem primeru sploh ne bi oglašali!

  7. V redu, to so zadeve, ki jih boste novinarji Domovine raziskali. Pohvalno! Kar tako dalje, bom zmolil kaj za vas!

    Drugo pa je Rupnikova umetnost po cerkvah. Človek, ki je delal to, kar naj bi bil pater obtožen, pušča tudi drugje satanove sledi. So take sledi v njegovih mozaikih? Bo to kdo preverjal?

  8. Enaki vatli za vse!

    Da bo glede anonimk jasno, prilepim svojo, poslano tudi duhovnikom in skofom v prejsnjem tednu:

    Spoštovani,

    nisem ne rodetovec ne rupnikovec ne frančiškovec (uporaba predvsem prve oznake je za nekatere zelo dobrodošla, kadar se je treba izogniti kakršnikoli kritiki na svoj račun), sem pa resnicoljuben duhovnik srednjih let, običajen župnik, ki skuša biti kristjan in do konca pošten. V vso zgodbo sem vpet toliko, da dobro poznam politične tokove v Cerkvi, katere kraljestvo naj sicer ne bi bilo od tega sveta. In toliko, da mi je ob vseh teh farsah, ki nimajo s Kristusom prav nič skupnega, že pošteno slabo. Človek bi od Cerkve in kristjanov pričakoval ljubezen, a se v tem zapisu bori za osnovno poštenost in pravičnost.

    O krivdi p. Rupnika ne bom razpredal; razsodba je v rokah institucij, za katere upamo, da pravično in transparentno delujejo.

    Nepravičen in netransparenten pa je odziv nekaterih medijev in institucij znotraj katoliške Cerkve. Prav ta kaže na veliko razdeljenost v Cerkvi in na dvojna merila, ki se pojavljajo pri obravnavanju zlorab v Cerkvi.

    1. Uredništvo Domovina.je, na ogorčenje marsikaterega komentatorja pod prispevkom, napiše članek (https://www.domovina.je/patra-rupnika-redovnice-obtozile-duhovnega-in-fizicnega-nasilja-svoje-povedal-tudi-vatikan/ ), ki opravičuje p. Rupnika in že v drugem odstavku insinuira, da za obtožbami na nek način stoji kardinal Rode. Pa bodimo pošteni: kardinal Rode ne v Vatikanu, ne v Sloveniji nima prav nobenega vpliva več, njegov “krog” je na slovenskem cerkveno političnem parketu praktično v umiranju ali pa utišan s častnimi funkcijami, ki nimajo nobene moči. Rode sicer uživa spoštovanje, a bolj iz pietete kot zaradi drugega. O žrtvah in njihovih morebitnih stiskah, o pomembnosti boja proti zlorabam v Cerkvi, o skoraj pregovorni težavnosti “velikih duhovnih gurujev, ki navdušujejo množice”, v Domovininem prispevku ni nobene besede – članek je napisan popolnoma brez občutka za delikatnost zadeve, glede katere se medij sicer vedno zelo glasno izraža. Gre za portal, ki podpira boj proti zlorabam in nemoralnosti v cerkvi in “nove Frančiškove tokove” predstavlja kot mesijansko rešitev za “okostenelo in skorumpirano” Cerkev, kjer je seveda vsak drugi duhovnik homoseksualec, če že pedofil ni. Tednik je močno povezan z novima škofoma v Celju in Novem mestu in z jezuitskim portalom Iskreni.net.

    Domovina.je, pišite kakor veste in znate, a ne pozabite, da se proglašate za glasnike zamolčanega. Bodite glasniki tudi tistih zamolčanih resnic, ki vam ne odgovarjajo.

    2. Portal zavoda Dovolj.je odmevne novice o domnevnih zlorabah p. Rupnika ne komentira. Sicer se vedno jasno zavzame za žrtve zlorab in za transparentno in pravično obravnavo storilcev – so proti vsakršnemu pometanju pod preprogo. Tokrat se na njihovem portalu komentar glede obtožb na račun p. Rupnika sploh ne pojavi. Siol.net povzema njihov edini komentar takole:

    “V zavodu Dovolj.je omenjenih obtožb ne želijo komentirati. “Nisem pristojen, da komentiram. Zavod se posveča zaščiti žrtev spolnih zlorab v katoliški cerkvi v Sloveniji, tistim, ki se na nas obrnejo. V zvezi z omenjenim nismo dobili nobene prijave,” je povedal Janez Cerar, predstavnik zavoda Dovolj.je.”

    Sprenevedanje brez primere, saj se Dovolj.je, ki je povezan s tednikom Domovina.je in jezuiti, sicer pravilno in pogumno oglasi ob vsaki novici glede zlorab. Celo v primeru igralke Mie Skrbinac, ki je razkrila spolno nasilje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

    Postavlja se vprašanje: Dovolj.je, vam tokrat, ko je na tnalu nekdo iz kroga, ki vam je blizu, ni dovolj?
    Postavlja se tudi trditev: s takim ravnanjem izgubljate kredibilnost.

    3. Težaven je odziv provinciala p. Mirana Žvanuta SJ, sicer poštenega in globokega duhovnika.
    “Žal kot vedno precej napihnjeno, tudi z veliko neresnice.”, pravi glede medijskega odziva. Česa podobnega si danes več ne bi upal izjaviti noben škof ob obtožbah na račun svojega duhovnika. Tudi uršulinska predstojnica ne, ki bi se tako odzivala na obtožbe proti eni svojih podrejenih, ki naj bi pred leti zlasala kako deklico. Tudi glede tega odziva v medijih, kjer bi navadno gorelo na vso moč, ni nobenega komentarja.

    Odziv p. Žvanuta odpira več vprašanj, kot daje odgovorov. Žvanut ni neposredno vključen v to preiskavo (ki še vedno traja?), ve pa povedati, kaj je res in kaj ni?

    Pričakovali bi večjo previdnost teh, ki se postavljajo v družbo Božjega Sina.

    4. Zaskrbljujoča je tišina Slovenske škofovske konference, ki si najprej pred mediji pilatovsko umije roke z lažjo, da o situaciji niso bili obveščeni. V dveh dneh po eksploziji pa na svojem portalu le objavi izjavo provinciala p. Mirana Žvanuta. Čeprav notranje zadeve Družbe Jezusove res ne spadajo pod SŠK, je ob tako veliki obtožbi, ki presega meje Slovenije in obravnava tako vplivnega duhovnika kot je p. Rupnik, upravičeno pričakovati vsaj kako besedo s strani slovenskih škofov, ki oglašujejo ničelno toleranco do kakršnih koli zlorab.

    Ozadje je več kot očitno: v samem vrhu SŠK sta njen predsednik msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof, in msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof. Oba sta močno povezana z jezuiti. Karizmatični p. Jože Roblek je duhovni spremljevalec obeh škofov. Nepreverjena govorica pravi, da sta prav p. Rupnik in p. Roblek tista, ki sta s svojim vplivom pri papežu Frančišku dosegla, da je omenjena duhovnika imenoval za škofa. Msgr. Saje je glasen zagovornik ničelne tolerance do kakršnih koli zlorab, zato je njegova tišina v teh dneh sumljiva. Razloge za tišino SŠK lahko poiščemo tudi v dejstvu, da je še v letošnjem poletju celjski škof Matjaž svoje duhovnike navdušeno vabil na duhovne počitnice na obali v okolici Rima, ki jih je s svojimi predavanji in nagovori popestril p. Marko Ivan Rupnik. Mar ni s tem kršil previdnostnega ukrepa, ki so mu ga naložili jezuiti? Tudi bogoslovci ljubljanskega semenišča vedo povedati, da je v teh letih “Rupnikova duhovnost” edina zares spodbujana smer oblikovanja identitete duhovnika in njegovega pogleda na Cerkev.

    Dragi škofje, duhovniki smo siti razdeljenosti med Vami, Vaše pristranskosti in Vaših posvetnih političnih igric. Vso svinjarijo, ki je Vi ne rešujete, dobimo na glavo Vaši duhovniki, pa tudi verniki, ki živijo s Cerkvijo. Ni prijetno.

    5. Za razumevanje celotne situacije je potrebna še peta točka. Ta pred nas postavlja vlogo nadškofa Šuštarja in kardinala Rodeta. Prijave redovnic zoper p. Ivana Marka Rupnika so prišle na ljubljansko nadškofijo že v letih pred prelomom tisočletja. Nadškof Šuštar je zadevo reševal, kakor so jo takrat večkrat reševali: s srečanjem vseh, a brez posebnega pravnega posredovanja, predvsem pa brez vsakršne publicitete. Kardinal Rode je v času, ko je bil prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (papeški minister za vse redovnike in redovnice, po domače), primer Rupnik dobil na svojo mizo.

    Zaprl ga je z domoljubnim komentarjem: “Ta zadeva bi naredila preveč škode Cerkvi na Slovenskem in Sloveniji.”

    Toliko o Rodetovi vpletenosti v tokratno farško farso.

    Bodimo pošteni. Brez dvojnih meril. Brez sprenevedanja.

    Z lepimi pozdravi,

    Karel Pavlin Fulgoferski

    P.S.: V nepoštenost, dvojna merila in sprenevedanje naj se ne všteva uporaba psevdonima. Osebna varnost je pač na prvem mestu

    • Zelo vredno je bilo prebrat tole čisto razmišljanje.
      Izrazil bom samo malo skrb, za ostalo bo poskrbel itak Najvišji.

      1. Strahotno me čudi, da tipov tipa Rode in Rupnik ni nič strah.Božje Sodbe, of course.
      Rodeta povezujem na svinjarije, ki jih je razvezala žrtev zlorab v tisti bajti poleg
      ljubljanske klinike, g.Cerar, seveda (pa ne vem, če ga sploh omenja, sam sem zvedel
      določene pikantnosti iz tistega kroga tiste hiše, namreč, slučajno, kot se to dogaja, debata
      se je začela kot smešnica v zvezi z njegovim spoliranim Mercedesom…)

      2. Ne glede na vse v zg.članku, ljudstvo, preberite tukaj na Domovini izjave, zgodbi žrtev.

      3. Ja skrb okoli tišine iz SŠK pa je vznemirjajoča.Pravzaprav je najprej zelo škodljiva.
      Nekaj se bo zgodilo, mora se, stanje je izven statusa nove SŠK, kot je bila predstavljena.
      Ne vem, marsikoga bi morala zelo boleti glava, pa ga očitno ne.

      Na oblast v RKC nikoli niso priromali skromni in neposredni, Bogaboječi, kot je po mojem skromnem mnenju pisec današnje “enciklike”…hvala lepa g.Župnik!

    • Prav nobenega opravičila ni za skrivaštvo, soštovani duhovnik lažnega imena! Kdor se ne upa podisati pod svoje izjave, ni vreden, da nastopa v javnem medijskem prostoru. Skrivaško druge obtoževati je pobalinstvo. Tako delajo otroci pobalini, ki skriti za plotom zmerjajo in izzivajo mimoidoče. Posebno dvolično pa je zahtevati od drugih transparentnost, sam pa se skrivati za lažnim imenom.

      • Jezus mu odgovori: Če sem hudo govoril, izpričaj, da je hudo; če pa dobro, zakaj me biješ?

        Žal bi se samo zaradi podpisa proti meni obrnila tretjina klera, vključno z establishmentom. Nikomur ne bi koristilo. Cerkev, ki v eni roki drži plakate, letake in lepo napisane dokumente o svobodi, sinodi in pareziji, z drugo roko klofuta tistega, ki pove po resnici.

        Navsezadnje, cenjeni gospod, jaz ne govorim o posamezniku, ne bičam grešnika: grešno strukturo izpostavljam, na kolektivno zablodo opozarjam!

  9. Pa še tole:

    Če bi nadškof Zore neki redovnici rekel, da je koza, bi vsi po vrsti zahtevali odstop (morda upravičeno, ne vem).

    Če bi to naredil kardinal Rode, bi bili vsi mediji polni novic o tem “mračnjaškem in na denar mahnjenem podporniku gej lobija v Cerkvi” (morda upravičeno, ne vem).

    Malo gledam stare objave: G. Tino Mamič se celo v neko srednje okusno vlečko, ki so jo Rodetu nadeli na nekem posvečenju, vtakne in iz tega naredi celo analizo pokvarjenosti tega cerkvenega dostojanstvenika.

    Tokrat je na tapeti p. Rupnik. Potrjena je krivda in razodeta kazen za enega najhujših zločinov v Cerkvi. Pa smo precej bolj usmiljeni in zadržani. Pa na žrtve nihče niti ne pomisli.

    Lepo Vas prosim: enaki vatli za vse in očiščenje vse Cerkve!

    • Čakte, čakte g.Župnik.
      Katera kazen je razodeta, kaj pa zdaj trapate?

      Da je bil izobčen, ker je dal odvezo prešuštnici s katero je sexoval?
      Potem se je pa malo pokesal in so ga spet odvezali v prostost…
      A lahko napišete kaj več o Rupnikovi potrjeni krivdi ;za katere grehote in kakšna kazen za katere zadeve?(toliko sem pač prebral)

      • Ni treba se matrat z odgovorom, g.Župnik.
        Sem že našel in je potrdilo mojo skrb.
        1.Gaunar je bil, ker tako zahteva kanonsko pravo, izobčen.
        2.V Slovenistanu o tem , mi farška raja, nismo vedeli nič.Mediji, očitno, tudi ne!?
        3. Potem je veliki sexolog in gaunar Rupnik greh priznal, se pokesal in mu je bilo odpuščeno in ni bil več izobčen…
        4. Tisti, ki mu je vse to uredil je njegove vrste, Jezuit, vsi se med sabo poznajo, piše tam kjer semto bral…Frančišek bojda ni vedel….

        ZDAJ PA SPRAŠUJEM JEZUITE IN SEXOLOGA RUPNIKA SLEDEČE:

        1. Rupnik ali si proceduro opravil na enak način z vsemi devetimi redovnicami, ki si jim bil duhovni učitelj in spovednik in si jih posilil ?

        2. Rupnik, ali si enako proceduro speljal tudi v primeru redovnice, ki se je hotela ubiti?

        JOJMENE,. BO ŠE HUDO, VESTE!

      • Si ti, kolega malo siten, žleht al se sam zezaš? Izzivaš.
        Če bi bil jest ta župnik bi te malo zlasal. Pol bi se pa prijazno menila naprej,

      • Resnično nihče od nas ljudi ni pristojen, da obtožuje ali še celo obsoja M. I. Rupnika. Potrebni bi bili nedvoumni dokazi, ki jih lahko prinese šele natančna neodvisna preiskava. Javna in ne interna. Te do sedaj ni bilo. Zaenkrat je nedvoumno le tisto, kar je M.I.R .sam priznal. Beseda ali obtožbe ene ali več drugih oseb pa brez dokazov same po sebi ne zadoščajo. Posebno, če so bile izrečene v tajnosti spovednice in o njih priča vsaka posamezna oseba sama. Dobesedno nešteto primerov krivih obtožb namreč poznamo danes, ki so uperjene proti duhovnikom in redovnikom.
        Žrtev ali žrtve imajo pravico vložiti uradno obtožbo domnevnega storilca preko javnega tožilstva in sodstva-ne pa brez dokazov obtoževati drugih preko dvomljivih medijev. Dokler niso znana vsa dejstva in zbrani tudi konkretni dokazi, vsak obtoženi velja za nedolžnega. Zakaj je v primeru p.Rupnika drugače? Ker mu je marsikdo nevoščljiv?

  10. Osebno bi se mi zdelo najbolj pošteno do nas, vernikov, da bi se p. Rupnik, ko so presodili, da je prekršil spovedno prakso – milo rečeno – javno oglasil sam in sporočil, da se zaradi preiskave proti njemu umika po navodilih predstojnikov. To bi pomenilo, da živi to, kar nenehno govori: umreti lastni volji in staremu človeku. To bi bila ponižnost. Pa je ni zmogel. Škoda.

    • Jezuiti govorijo marsikaj. Poglejte samo izjavo njihovega provinciala Mirana Žvanuta pred nekaj dnevi. Pravi, da medijo poročajo “prenapihnjeno in neresnično”.

      Svoje izjave Žvanut še ni umaknil, niti Domovina ga še ni prosila za komentar. So preveč zaposleni z raziskovanjem nekih teorij zarot?

  11. Z razodeto kaznijo sem seveda mislil na izobčenje, ki je nastopilo (kakor pravilno ugotavljate) “ker je dal odvezo prešuštnici s katero je sexoval”. To je eden največjih zločinov, ki ga lahko (pravzaprav ne sme!) po ZCP stori duhovnik.

    To je že zelo močno dejstvo. Na ostala pa še vedno čakamo.

    Ne pozabimo moliti za vse vpletene, tudi za p. Rupnika. Najpomembnejše je, da na koncu vsi pridemo k Bogu in izrek cerkvene kazni nima drugega namena kot je dobro Božjega ljudstva in rešitev duš. Tudi duše p. Rupnika, ki je od Boga neskončno ljubljen in je Njegov duhovnik.

    • Za večno odrešenje p. Rupnika in papeža Frančiška bomo seveda molili.

      Za njuno večno odrešenje pa je seveda potrebno tudi to, da prenehata s svojim kriminalom, zato ne bi smeli biti tiho. Najhujše je to, da papež Frančišek cerkveni pravni red in svojo neomejeno avtoriteto uporablja za to, da skriva in brani tiste cerkvene kriminalce, ki so njegovi ideološki zavezniki in oprode. Hkrati z vso ostrino za prazen nič kaznuje vsakogar, ki se z njim ne strinja, ker v njegovem početju vidi uničevanje Cerkve.

      Papeža Frančiška zato brezpogojno podpirajo tisti mediji in cerkvene osebnosti, ki so z njim na isti ideološki liniji. Kdor ni na isti ideološki liniji z njim, pa je tiho iz strahu pred maščevanjem, če ni bil že prej odstranjen. Izjema so neki marginalci in blogerji. V tisto prvo skupino očitno sodi tudi Domovina.

      Z Rupnikovim primerom je vse to postalo kristalno jasno, tako da je njegovo razkritje zelo dobrodošlo, čeprav bo resnica za marsikoga zelo boleča.

  12. Pa naj bo na tem mestu še beseda ene povprečne kristjanke, ki sicer verjame, da je Bog tisti, ki vse pravično nagrajuje, krivično pa kaznuje. Jaz vidim zadevo takole: dva; moški in ženska sta se zaljubila, ker pa sta bila oba že v razmerju (zaobljuba Bogu ) bi lahko to imenovali čisto po domače, prešuštvo. Seveda je to za vse vpletene zelo hudo, dostikrat gredo ljudje po takem dogodku vsak svojo pot, včasih pa svoj odnos pokrpajo in gredo naprej. Ta dva sta se pač odpovedala svojemu novemu razmerju. Vse pa kaže, da je na eni strani ostala huda zamera. Nista uspela najintimnejših reči ohraniti zase. Po vsem, kar je bilo do zdaj povedano jaz razumem, da se je ta redovnica počutila izdano. Nekdo je prekršil spovedno molčečnost, kar pa je najhujše, kar lahko stori duhovnik! Je bil to p. Rupnik, je bil to njegov spovednik? Pojdimo pobrskat po življenju velikih umetnikov, našli bomo marsikaj nečastnega, smo pač vsi krvavi pod kožo. O privatnem življenju mnogih umetnikov vemo zelo malo, poznamo pa dela, ki so ostala za njimi. Jaz nisem sodnik, ki naj sodi o odločitvah teh dveh oseb. Razumem, da sta bila takrat oba mlada, najbrž sta bila deležna precejšnjih pritiskov svoje okolice in sta se odločila kakor sta pač se. Vse, o čemer se sedaj piše, se je dogajalo med odraslimi osebami. Mene je najbolj zmotilo o spovedi in odvezi, ki je je bila deležna ta sestra. To bi morala ostati skrivnost. Napačne odločitve v življenju nas tepejo prav vse. Zaenkrat naj bo dovolj!

    • Enako tudi sama razmišljam. PREŠUŠTVO se res ne more šteti za ZLOČIN.

      Spomnimo se primera, ko je Jezus videl, da prešuštnico KAMENJAJO, jim je rekel: “Naj vrže kamen ta, ki je brez greha”
      Potem pa ni nihče več metal kamenja v prešuštnico.
      Vendar je tudi prešuštnici dejal: “Pojdi in ne greši več”!

      Tako je dejal Jezus.
      V Cerkvi je bilo kar 1000 let dovoljeno, da so bili duhovniki in papeži lahko poročeni.
      Tako mislim, da pred Bogom je veliko vprašanje, kako bi on gledal na gospoda Rupnika in Redovnico, če sta grešila iz LJUBEZNI?
      Bog bi take ljudi verjetno ODREŠIL CELIBATA.

    • Saj ni ključna težava/greh tukaj prešuštvo.
      Ključna je zloraba zakramenta in Jezusove milosti. V tem primeru spoved sploh ni bila veljavna.
      Greh tej ženski -ne vemo, ali je bila posvečena oseba -ni bil odpuščen.
      Morda se je tega zavedla kasneje in je povedala drugemu spovedniku.
      Morda Rupnik ni zmogel ostati s to težko krivdo in je povedal spovedniku. Ta ga seveda ni mogel spovedati, ker je za ta greh le papež tisti, ki lahko grešnika spet vključi v Cerkev. očitno ga Frančišek je. Potem se je pa že našel nekdo, ki je za to vedel.

      Kaj je zame nauke te zgodbe? Da je še vedno res, da je največji greh napuh in domišljava ošabnost, ko oseba misli, da lahko počne, kar hoče. Če smo nepomembne osebe, so posledice majhne, sicer pa velike. In so nas pohujšale. In to je edini velik greh tukaj.

      Razen še prikrivanja odgovornih, ki so, res nesreča, skoraj vsi jezuiti v tej zgodbi. Če ga zdaj papež ne bo umaknil, se bo itak moral umakniti sam kot papež.

  14. Pred leti sem brala razmišljanja redovnic karmeličank. Razmišljanje ene od teh redovnic do nebeškega ženina Jezusa je bilo prav erotično in če bi tisti trenutek prišel mimo kak polnokrvni moški… ne dam roke v ogenj zanjo. Kaj ko bi bili malo bolj strpni in posvečenim osebam dovolili običajno družinsko življenje; pač tistim, ki bi kasneje ugotovili, da je zanje to prava pot. Kar se pa spovedi tiče… morda bolj psihološko; vsi duhovniki pač nimajo empatije, ki je za to potrebna. Kolikor jaz poznam te posvečene osebe, jemljejo življenje zelo zares in se ob zdrsih, zaradi katerih ostali samo zamahnemo z roko, one zelo zasekirajo.

  15. Starši, stari starši, razpošljite te članke svojim hčeram in vnukinjam dokler je še čas, dokler so npr. v osnovni šoli, preden jih razni duhovni voditelji/voditeljice okužijo z blodnjami do te mere, da se odpovejo svojemu življenju, dostojanstvu, sreči, poslanstvu biti žena in mati. Če jih ne bodo zlorabili moški, jih bodo ženske. Temu se v zaprti cerkveni skupnosti praktično ne da izogniti. Opravite svojo starševsko dolžnost. V stiski in bolečini boste vi in vaš otrok ostali sami.

  16. Leta 2022 si na Domovini preprosto ne bi smeli dovoliti takega razglabljanja kot zgoraj o tem, kaj “ni dovolj za uporabo izraza »zloraba«”.

    Tipično je, da tudi v tem prispevku Domovina ne omenja bivše redovnice Doris Reisinger Wagner, ki jo ob Rupnikovem primeru citirajo mnogi mediji. Pri njej bi se na Domovini lahko poučili, preden javno razglabljajo na način, ki se ga bodo kmalu sramovali.

  18. Malo sem preletel komentarje na temo tega očitno velikega škandala.
    Prvič: kljub temu, da končne razsodbe še ni, je predvsem glede na poročanje številnih tujih medijev (Messainlatino, The Pillar, itd.) kar nekaj resnice na tem in je sramota, da se zadeve pometa pod preprogo.
    Drugič: Sramota za Cerkev na Slovenskem je, da se mora duhovnik oglašati pod psevdonimom (Fulgofer), ker si le na tak način zaščiti lastno ime ter se zaščiti pred pregonom liberalnih Cerkvenih krogov. Vemo, kaj bi se z duhovnikom zgodilo, če bi se javno izpostavil z imenom in priimkom, ker vemo kako se s takšnimi duhovniki na Slovenskem postopa. Duhovniku vsekakor čestitam za pogum, da si je v tem ozračju upal zapisati svoje mnenje in pogled na dogajanje.
    Tretjič: Sramota je kaj v komentarjih pišete sicer zagovorniki ‘pomladništva’ glede celibata, seksa in podobnih zadev. Odprite malo komentarje na portalih kot so Slovenske Novice, 24ur, Facebook itd. ko bi vedeli kaj pišejo ljudje iz nasprotnega pola o Rupniku in celibaterstvu nasploh (privoščljivost, posmehljivost, norčevanje), potem vi sami ne bi vlačili lastnih duhovnikov po blatu in tega kar je sveto ne bi zametovali ter s tem pljunili tudi na svetniško zgodovino Cerkve, kjer so premnogi svetniki in svetnice dali življenje za Kristusa zato da so ohranili deviškost!

  19. Ko sem bil še najstnik, sem imel eno zgoščenko, ki je imela na ovitku napis: “In a town like Twin Peaks no one is innocent.”
    Bi rekel, da to velja za Cerkev (govorim za tukajšnjo, “zemeljsko” Cerkev, tista nebeška je že očiščena): v njej po naravi nihče ni nedolžen. In nihče se po naravi ne more zveličati. Samo z milostjo. Človekova narava pa vseeno ni tako padla, da se ne bi mogla oprijeti milosti. Po Kristusovi žrtvi pa smo vsi odrešeni. A kdor to zavrne… Tudi zato v človeški skupnosti velja vzajemnost in tudi dejanja zadoščevanja, pa posredniške molitve.
    Ob zadevi Rupnik, ki ni samo slovenska, ampak ima svetovno razsežnost (!!), čutim veliko zadrego. Ampak če so se apostoli pohujšali nad samim Jezusom, ki je bil brez greha…
    In ta zlohotna afera, kjer ne vem več, kdo pije in kdo plača, me utrjuje v prepričanju, da niti v Cerkvi niti v politiki ne bi smelo biti “bogov”. Tudi “svetih krav” ne.
    Tolaži pa me desni razbojnik (ki je bil verjetno celo morilec), se je pokesal in mu je Jezus obljubil raj. ..
    Zelo dobro se spomnim, kje sem prvič prebral ime p. Marka I. Rupnika. Bilo je konec devetdesetih let, ko sem ravno začel s študijem. Kupil sem si knjižico Vinka Kobala “Srečanje” (založba Ognjišče). Avtor v uvodu razlaga svoja iskanja v začetku, ko se je srečeval z različnimi gibanji, od karizmatikov pa vse do skupnosti Kres (in tam se pojavi patrovo ime), kasnejša SKŽ. Nato je sledila tista Prešernova nagrada, zaradi katere je Svetlana formalno zavrnila nagrado (in bojim se, da ji bodo začeli ploskati tudi tisti, ki ji doslej niso). Namreč, p. M.I.R. je bil tudi v naših katoliških medijih “zelo gor vzet”, le redki (npr. dr. Ivo Kerže) so si upali dregniti vanj in v njegovo misel:
    https://casnik.si/protestantizem-in-modernizem-v-rupnikovi-teologiji/
    Osebno se za njegovo teologijo sicer nisem veliko zanimal, sem pa videl veliko njegovih mozaičnih poslikav, ki povezujejo zahodni in vzhodni krščanski svet. Slog je postal tako prepoznaven, da sem si rekel, da ga nihče ne more imitirati. Poslušal sem tudi pričevanje o tem, kako mozaiki sploh nastajajo … Zelo zahteven projekt, ker ne gre za neko poslikavo kot tako… Nisem razumel, priznam.
    Če bi šlo samo za golo medijsko natolcevanje, bi vse skupaj vzel z rezervo, tako pa je o tej zadevi vsemu svetu spregovoril kar generalni predstojnik jezuitov. Tragično. Nekateri pa bodo ob tej zadevi težko prikrivali zmagoslavje in škodeželjnost.
    Po naturi sem pač bolj “gavnar” in verjetno bi šel tudi zdaj pobrat kakšen kamen, da bi ga vrgel (ja, ker sem jih že precej tudi sam vrgel). Potem pa Jezus izreče tisto: “Kdor je brez greha…” (neka razlaga tega svetopisemskega odlomka pravi, da je imel pravico do “prvega kamna” prevarani mož grešnice, ki pa tudi ni brez krivde za to, da je grešila. In Jezus ji tudi skozi besede reče, da je grešila, ampak je oproščena kazni.)
    V zadnjih letih je bilo že več primerov, ko so bile razkrite temne sence mnogih, ki smo jih cenili… Nekdanji frančiškan, ki je v začetku Marijinih prikazovanj deloval v Medžugorju (zašel v new age, nato izobčen), ustanovitelja gibanja Vera in luč ter Skupnosti blagrov… A to ni izbrisalo niti Vere in luči (ter Barke), niti Skupnosti blagrov, niti Medžugorja, niti karizmatične prenove…
    In se potem spomnim na tisto: “Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od Gospoda.” (Jer 17,5)
    Morda bi bilo najbolj zdravilno za celotno Cerkev, če pater Rupnik sam spregovori o vsem, kar se ga tiče. Ob tem se spomnim na še en dogodek izpred dobrih dvajsetih let, ko je tedanji ameriški predsednik Bill Clinton grešil v svoji pisarni z neko praktikanko. Vendar je bil toliko karakter, da je priznal napako, se javno pokesal in, kolikor se spomnim, celo prosil odpuščanja. Pa se je sprva tudi sam sprenevedal.
    In še to: nisem prepričan, če je res odprava celibata rešitev. Morda kvečjemu ureditev, ki jo imajo vzhodne Cerkve (tudi grko-katoliki). Papež Benedikt XVI. pa je poudarjal prav past, da bi celibat sprejemali kot neko službeno obvezo namesto kot osebne karizme. Če je to samo prisila od zunaj, je to kot breme postave: nagnjeni bomo k temu, da jo kršimo. Ampak to bi bila že razprava za posebno temo.
    Kaj pa vsi naši zločinci?
    Spomnim pa se iz pripovedovanja nekaterih, da je tov. Ivan Maček Matija na stara leta imel hudo sladkorno in je začel celo zahajati v ljubljansko frančiškansko cerkev, celo k spovedi in da ga uro in pol ni bilo iz spovednice. Ali je to res ali ne, ne vem, osebno si želim, da bi bilo res in da se je tovariš Matija pokesal grehov in prejel zveličanje.
    Vsekakor pa ničelna toleranca do nasilja. V tem ni dvoma.

Komentiraj