Predlog novega družinskega zakonika prinaša pomembne novosti, ampak ...

Danes sta ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in pravosodni minister Goran Klemenčič predstavila nov predlog družinskega zakonika, ki bo v javni razpravi naslednja dva meseca.

Ta prinaša širšo definicijo družine, odvzem otrok staršem ne bo možen, če se jih da zavarovati na drug način, o čemer bo po novem odločalo sodišče, možna bo sklenitev predporočne pogodbe, stari starši pa bodo sedaj lahko posvojili vnuke, ki so ostali brez staršev.

Novi zakonik pa ne posega v urejanje istospolnih partnerstev in prepovedi telesnega kaznovanja otrok.

Širša definicija družine

V uvodni predstaviti je Kopač Mrak dejala: "Definicija družine bo zdaj širša, gre za skupnost otroka z obema ali enim od staršev oz. osebo, ki skrbi zanj."

Definicija družine je tako podana v 2. členu predloga:

"Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice."

"Družino ustvarja otrok. Če ni otroka, ni družine. Življenjska skupnost moškega in ženske brez otroka niti po veljavni niti po predlagani ureditvi ni družina, ne glede na to, ali gre za zakonsko zvezo ali za zunajzakonsko skupnost. Za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema ali posvojiteljema. Zadostuje, da živi otrok z enim od staršev ali posvojiteljev, ali z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti," je zapisano v obrazložitvi zakona.

Za otroka se štejejo osebe, ki so mlajše od 18. let. Zapisano je tudi, da starševska skrb za otroka pripada skupaj obema od staršev.

Definicija zakonske zveze pa je podana v 3. členu predloga:


"Zakonska zveza je življenjska skupnost moškega in ženske, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik."

19. člen v nadaljevanju za enega od pogojev navaja, da je za obstoj zakonske zveze potrebno, da "sta osebi, ki sklepata zakonsko zvezo, različnega spola".

V 4. členu pa je podana definicija zunajzakonske skupnosti kot dalj časa trajajoče življenjske skupnosti moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Takšna skupnost ima zakonsko enake pravne učinke, kot sklenjena zakonska zveza:

"Za otrokovo mater velja ženska, ki ga je rodila." (113. člen) Zakon obravnava tudi starševstvo pri otrocih, ki so rojeni z biomedicinsko pomočjo (134. in 135. člen).

Posvojitve

V 214. členu je zapisano: "Zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ta ni v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti če je to v otrokovo korist."

Novost je tudi, da lahko vnuke posvojijo stari starši, če so otrokovi starši umrli.

Otroci

Novost je tudi, da bodo sedaj o vprašanjih varstva, vzgoje in preživljanja otroka ter o stikih in izvajanju starševske skrbi odločala sodišča. Pri tem bodo upoštevala tudi mnenje otroka.

Strokovno delo bodo še naprej opravljali centri za socialno delo, sodišče pa bo prevzelo primer, ko bo potrebna odločitev. Kopač Mrak je ob tem napovedala sodelovanje stroke na CSD in sodišč, da ta ne bi postala še dodatno obremenjena.

V 156. členu je predstavljeno tudi načelo najmilejšega ukrepa, po katerem naj bi se CSD ravnal, kar pomeni, da se otroka staršem ne bo smelo odvzeti, če bo mogoče drugače zavarovati otroka.

Reševanje konfliktov - predporočne pogodbe in družinska mediacija

Zakonik sicer prinaša tudi možnost sklenitve predporočne pogodbe, in sicer gre za pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v 81. členu:

"Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze."

Zakon uvaja tudi družinsko mediacijo  kot posebno primerno metodo za reševanje družinskih sporov, in sicer jo uvaja 13. člen:"Družinska mediacija je postopek, v katerem udeleženke ali udeleženci (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) prostovoljno s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih oseb – družinskih mediatork ali družinskih mediatorjev (v nadaljnjem besedilu: družinski mediator) skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz medsebojnih družinskih razmerij."