Predlog Levice za dolgotrajno oskrbo predstavlja le nov davek z nejasnim načrtom vzdržne porabe
Uredništvo
- 27. 6. 2023 ob 16:17
- 16 komentarjev
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi širi nabor storitev in njihovo dostopnost, hkrati pa se osredinja na čim daljše bivanje starostnika v domačem okolju, je na novinarski konferenci poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Obenem pa kot finančno rešitev predvideva tako neposredno iz našega skupnega žepa – proračuna kot tudi iz posameznikovega žepa. Kritike se vrstijo tako iz vrst strokovne javnosti kot tudi politike iz vrst koalicije in opozicije ter se nanašajo na vsebino in na način izpeljave brez resnega socialnega dialoga.
V zakon je vključeno financiranje in so na ta način »dejansko naredili zakon izvedljiv«, je dejal minister Maljevac. Tako prinaša financiranje s strani državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter v obliki prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence.To pomeni, da bomo dolgotrajno oskrbo financirali tako kolektivno kot tudi individualno z osebno dajatvijo.
Financiranje naj bi se začelo z januarjem 2025. »Tisti, ki imamo večje plače, bomo prispevali več kot tisti s povprečno ali minimalno plačo.« Na samozaposlene, ki so zaposleni in delodajalci hkrati, pa bosta padla dva odstotka. Kar pomeni predvsem samostojni podjetniki in kmetje. Zakaj ta razlika, ni jasno.
Ostaja tudi možnost za morebitno uvedbo doplačila zavarovancev, če po letu 2030 obstoječi viri iz proračuna in prispevkov ne bi zadoščali. Do leta 2026 bodo letni stroški javnega financiranja dolgotrajne oskrbe predvidoma nižji. Ker se bodo pravice uveljavljale postopoma, bo prihodnje leto potrebnih samo 203 milijone evrov, leta 2025 pa 574 milijonov evrov.
https://twitter.com/jelka_godec/status/1671887753146171398
Vladna vizija je zgraditi mrežo storitev v skupnosti in s tem starejšim omogočiti, da čim dlje ostanejo doma oziroma v znanem okolju. Obenem pa želijo tistim, ki potrebujejo 24-urno institucionalno varstvo, omogočiti iz javnih sredstev zagotovljen socialni del oskrbe. Po besedah ministra usklajeno besedilo zakona ne posega v nabor posameznikovih storitev.
Med pravicami tako ostajata dolgotrajna oskrba na domu in v instituciji, denarni prejemek (preoblikovan obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo), institut oskrbovalca družinskega člana (preoblikovan obstoječi družinski pomočnik), kot dodatni pravici pa zakon vpeljuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in e-oskrbo.
Kot je dodatno pojasnil Maljevac, bo posameznik na vstopni točki (Centru za socialno delo) ocenjen s pomočjo orodij, ki so bila testirana v pilotnih projektih. Na tej podlagi bo prejel število ur oskrbe, ki mu pripadajo, nato se bo iz nabora storitev zanj pripravil osebni načrt. »Kar osebi glede na razmere, v katerih živi, najbolj pomaga.« Maljevac meni, da je to zelo velik napredek pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe, saj posamezniki ne bodo več prisiljeni v izbiro med posameznimi možnostmi, temveč bodo imeli možnost kombinacije pravic.
»S sistemskim urejanjem dolgotrajne oskrbe se ukvarja velik del populacije, ima velike finančne posledice in vpliva tudi na druge stebre socialne varnosti. Ker izvedbenih rešitev, ki jih predvideva prvotni zakon, ni mogoče izvesti v predvidenih obsegu in rokih, je sprejetje predloga zakona nujno, da se preprečijo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna,« je vlada utemeljila zamik začetka izvajanja pravic, za katere je predvideno, da bodo uvedene postopno.
https://twitter.com/MarkoPavlisic/status/1664518170118348802
Vlada je obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi začela na četrtkovi seji, v ponedeljek pa je predlog potrdila. Pred potrjevanjem je vlada zakonski predlog poslala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu, vendar ta na petkovi seji ni bil sklepčen. Kot je dejal trenutni predsedujoči ESS-ja Jakob Počivavšek, je vlada s potrditvijo predloga zakona pred obravnavo na ESS-ju kršila pravila o delovanju sveta.
Delodajalci so že v izhodišču izrazili nasprotovanje dodatni obremenitvi gospodarstva. Opozarjajo, da predlog ni dosegel niti minimalnega soglasja socialnih partnerjev in da je v nasprotju z obljubami vlade, ki je kot enega od ciljev reform navedla razbremenitev stroškov dela, plače pa so že zdaj nadpovprečno obremenjene.
https://twitter.com/SlovenskiSin/status/1673665129437601794
"Ministrstvo za solidarno prihodnost je predstavilo zelo nesolidaren predlog zakona o dolgotrajni oskrbi," je v izjavi za javnost, ki je bila namenjena odzivu na predstavitev zakona, dejal vodja poslanske skupine NSi-ja in nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Zakon bo po mnenju poslanske skupine obremenil številne družbene skupine.
Cigler Kralj je ob tem še dodal, da predlog zakona zanika možnost dolgotrajne oskrbe na kmetijah. "Na eni strani kmete obremenjuje enkrat več kot ostale, na drugi strani pa jim odvzema možnost oskrbe na kmetiji. To bi sicer lahko predstavljalo dodaten in stabilen vir prihodka številnim kmetijam, ki bi s tem rešile izziv preživetja čez zimo."
Iz SDS-a so sporočili, da ne bodo podprli nobenega predloga, ki v časih draginje uvaja nov obvezen davek oziroma prispevek. Zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, velja, zato bi od Golobove vlade pričakovali, da bi zakon izvajala.
https://twitter.com/andrejhoivik/status/1673319300390584321
Še bolj kritični so v Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD), kjer se jim ne zdi sprejemljivo, da niso bili vključeni v načrtovanje uvedbe enotne vstopne točke. »Ljudje od nas pričakujejo, da bo sistem deloval, a če tisti, ki bi ga moral izvajati, o tem ni seznanjen in pripravljen, bo razočaranje ljudi zelo veliko in bo njihove stiske še poglobilo,« je poudarila Tatjana Milavec, sekretarka SCSD. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) so za časnik Delo kot ključno pomanjkljivost poudarili nezadosten obseg storitev za uporabnika in nedodelano ureditev enotnih vstopnih točk. »Prav tako še niso pripravljeni podzakonski akti, ki bodo šele dali celovito sliko, kaj zakon prinaša uporabnikom in izvajalcem,« je poudaril Denis Sahernik, sekretar SSZS.
Ministrstvo samo je analiziralo stanje in ocenjuje, da bo do leta 2030 na kadrovskem področju samo v institucionalnem socialnem varstvu potrebnih 10.000 oseb. To je velik izziv, saj se Slovenija že več let sooča z resnim pomanjkanjem zdravstvenega in socialnega osebja za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe. Slovenija je na tem področju na samem repu držav članic EU, vendar o rešitvah na tem področju ni ne duha, ne sluha.
https://twitter.com/andraztori/status/1673651398901112832
Obenem pa kot finančno rešitev predvideva tako neposredno iz našega skupnega žepa – proračuna kot tudi iz posameznikovega žepa. Kritike se vrstijo tako iz vrst strokovne javnosti kot tudi politike iz vrst koalicije in opozicije ter se nanašajo na vsebino in na način izpeljave brez resnega socialnega dialoga.
Financiranje po okusu Levice
V zakon je vključeno financiranje in so na ta način »dejansko naredili zakon izvedljiv«, je dejal minister Maljevac. Tako prinaša financiranje s strani državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter v obliki prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence.To pomeni, da bomo dolgotrajno oskrbo financirali tako kolektivno kot tudi individualno z osebno dajatvijo.
Financiranje naj bi se začelo z januarjem 2025. »Tisti, ki imamo večje plače, bomo prispevali več kot tisti s povprečno ali minimalno plačo.« Na samozaposlene, ki so zaposleni in delodajalci hkrati, pa bosta padla dva odstotka. Kar pomeni predvsem samostojni podjetniki in kmetje. Zakaj ta razlika, ni jasno.
Ostaja tudi možnost za morebitno uvedbo doplačila zavarovancev, če po letu 2030 obstoječi viri iz proračuna in prispevkov ne bi zadoščali. Do leta 2026 bodo letni stroški javnega financiranja dolgotrajne oskrbe predvidoma nižji. Ker se bodo pravice uveljavljale postopoma, bo prihodnje leto potrebnih samo 203 milijone evrov, leta 2025 pa 574 milijonov evrov.
https://twitter.com/jelka_godec/status/1671887753146171398
Vsebina prinaša nekaj novosti
Vladna vizija je zgraditi mrežo storitev v skupnosti in s tem starejšim omogočiti, da čim dlje ostanejo doma oziroma v znanem okolju. Obenem pa želijo tistim, ki potrebujejo 24-urno institucionalno varstvo, omogočiti iz javnih sredstev zagotovljen socialni del oskrbe. Po besedah ministra usklajeno besedilo zakona ne posega v nabor posameznikovih storitev.
Med pravicami tako ostajata dolgotrajna oskrba na domu in v instituciji, denarni prejemek (preoblikovan obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo), institut oskrbovalca družinskega člana (preoblikovan obstoječi družinski pomočnik), kot dodatni pravici pa zakon vpeljuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in e-oskrbo.
Kot je dodatno pojasnil Maljevac, bo posameznik na vstopni točki (Centru za socialno delo) ocenjen s pomočjo orodij, ki so bila testirana v pilotnih projektih. Na tej podlagi bo prejel število ur oskrbe, ki mu pripadajo, nato se bo iz nabora storitev zanj pripravil osebni načrt. »Kar osebi glede na razmere, v katerih živi, najbolj pomaga.« Maljevac meni, da je to zelo velik napredek pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe, saj posamezniki ne bodo več prisiljeni v izbiro med posameznimi možnostmi, temveč bodo imeli možnost kombinacije pravic.
Zamik uveljavljanja po okusu aktualne vlade
»S sistemskim urejanjem dolgotrajne oskrbe se ukvarja velik del populacije, ima velike finančne posledice in vpliva tudi na druge stebre socialne varnosti. Ker izvedbenih rešitev, ki jih predvideva prvotni zakon, ni mogoče izvesti v predvidenih obsegu in rokih, je sprejetje predloga zakona nujno, da se preprečijo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna,« je vlada utemeljila zamik začetka izvajanja pravic, za katere je predvideno, da bodo uvedene postopno.
https://twitter.com/MarkoPavlisic/status/1664518170118348802
Vlada je obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi začela na četrtkovi seji, v ponedeljek pa je predlog potrdila. Pred potrjevanjem je vlada zakonski predlog poslala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu, vendar ta na petkovi seji ni bil sklepčen. Kot je dejal trenutni predsedujoči ESS-ja Jakob Počivavšek, je vlada s potrditvijo predloga zakona pred obravnavo na ESS-ju kršila pravila o delovanju sveta.
Kritike z vseh strani
Delodajalci so že v izhodišču izrazili nasprotovanje dodatni obremenitvi gospodarstva. Opozarjajo, da predlog ni dosegel niti minimalnega soglasja socialnih partnerjev in da je v nasprotju z obljubami vlade, ki je kot enega od ciljev reform navedla razbremenitev stroškov dela, plače pa so že zdaj nadpovprečno obremenjene.
https://twitter.com/SlovenskiSin/status/1673665129437601794
"Ministrstvo za solidarno prihodnost je predstavilo zelo nesolidaren predlog zakona o dolgotrajni oskrbi," je v izjavi za javnost, ki je bila namenjena odzivu na predstavitev zakona, dejal vodja poslanske skupine NSi-ja in nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Zakon bo po mnenju poslanske skupine obremenil številne družbene skupine.
Cigler Kralj je ob tem še dodal, da predlog zakona zanika možnost dolgotrajne oskrbe na kmetijah. "Na eni strani kmete obremenjuje enkrat več kot ostale, na drugi strani pa jim odvzema možnost oskrbe na kmetiji. To bi sicer lahko predstavljalo dodaten in stabilen vir prihodka številnim kmetijam, ki bi s tem rešile izziv preživetja čez zimo."
Iz SDS-a so sporočili, da ne bodo podprli nobenega predloga, ki v časih draginje uvaja nov obvezen davek oziroma prispevek. Zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, velja, zato bi od Golobove vlade pričakovali, da bi zakon izvajala.
https://twitter.com/andrejhoivik/status/1673319300390584321
Še bolj kritični so v Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD), kjer se jim ne zdi sprejemljivo, da niso bili vključeni v načrtovanje uvedbe enotne vstopne točke. »Ljudje od nas pričakujejo, da bo sistem deloval, a če tisti, ki bi ga moral izvajati, o tem ni seznanjen in pripravljen, bo razočaranje ljudi zelo veliko in bo njihove stiske še poglobilo,« je poudarila Tatjana Milavec, sekretarka SCSD. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) so za časnik Delo kot ključno pomanjkljivost poudarili nezadosten obseg storitev za uporabnika in nedodelano ureditev enotnih vstopnih točk. »Prav tako še niso pripravljeni podzakonski akti, ki bodo šele dali celovito sliko, kaj zakon prinaša uporabnikom in izvajalcem,« je poudaril Denis Sahernik, sekretar SSZS.
Ministrstvo samo je analiziralo stanje in ocenjuje, da bo do leta 2030 na kadrovskem področju samo v institucionalnem socialnem varstvu potrebnih 10.000 oseb. To je velik izziv, saj se Slovenija že več let sooča z resnim pomanjkanjem zdravstvenega in socialnega osebja za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe. Slovenija je na tem področju na samem repu držav članic EU, vendar o rešitvah na tem področju ni ne duha, ne sluha.
https://twitter.com/andraztori/status/1673651398901112832
Zadnje objave
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
16 komentarjev
Kaj pa vem
Za vraga, bi ne bilo mogoče ustanoviti nekega sklada, kamor bi človek lahko vplačeval za dolgotrajno oskrbo in bi se lahko zanesel, da sredstev ne bo nekdo pobasal v svoj žep. Te možnosti preprosto ni. Minister samo išče, komu bi še lahko kaj pobral, nobene garancije pa ni, da bodo ta sredstva v resnici porabljena za namen, za katerega bodo pobrana. Najbolje bodo prišli skozi tisti, ki v življenju niso ničesar ustvarili in jim ni kaj vzeti in ki nimajo potomcev.
jozo
Vsak k..ac je lahko minister.Najprej je ustanovil 8.marec,da so se dokopali do oblasti.Ministrstvo pa je nagrada.
jozo
Še nekaj manjka na sliki za ministrom.MAVRIĆNA ZASTAVA.
mihec
Ko se pomeša komunizem in neuravnovešen duh človeka, ki ima domet za "ritke lizat" je rezultat tak zakon, ki v bistvu krade od ljudi in jih z nekimi bedastimi komisijami razdeljuje po njim všečnim ljudem.
Naša soseda je bila socialna delavka v komunizmu in pomagala na vse mogoče načine. In veste kaj je bil rezultat. Vsi njeni prijatelji, vsi komunisti iz kraja M. so imeli vsako leto brezplačen dopust na Jadranu, ona pa dobivala same pohvale od oblasti, kako je sočutna.
Tudi ta podmladek besnih levičarjev si želi tako zgodbo.
Da pa imamo pred sabo izdelek duševnega neuravnovešenca pa se vidi že na obrazu, ko pa spregovori pa s stavčnimi zvezami izkazuje globoko deviantnost uma.
Prav je Slovenke in Slovenci, ker ste se delali norca, pa požrite Vašo poniglavost s polno žlico! Zaradi zlobe Vam želim da požrete to štiriletno duhovno pohoto pa še kakšno leto več Vam privoščim. Saj se delate norca iz belega kruha!
Ljubljana
Bravo Mihec!
MEFISTO
Ko je bila prilika, da se na referendumu preprečijo eksperimenti vladajoče koalicije glede dolgotrajne oskrbe, ga pa tisti, ki so danes najbolj glasni, niso podprli.
"Opozizijska Nova Slovenija je celo "zamudila" rok za prijavo svoje udeležbe v predredumski kmpanji. V krogih blizu te stranke se je celo slišalo in bralo, da gre za referendum za telebane.
Enako hude ali pa še hujše posledice je imel tudi padec referenduma o povečani vladi in o RTVS.
Priačakujete lahko,da bo RTVS, pokvarjena kot je, ki je dobila krila na referendumu, prepričala zadostno število državljanov, da je napovedani davek za dolgotrajno oskrbo še prenizek.
Če na referendumu ne bi izglasovali sprememb zakona o vladi in o povečanem številu minostru, vam socialnih pravic in davkov danes ne bi odmerjali LGBT aktivisti - ministri.
Vse se vrača in vse se plača, tudi naivnost in pokvarjeno poliotikantsvo!
bonaparte
NSi naj bo sram, ker ni sodelovala v referendumski kampaniji vsaj za zakon o DO, saj je bil ta v veliki meri delo ministra NSi Cigler Kralja!
Stajerska2021
Imamo točno to - priznam, v še hujši izvedbi - kar smo tisti, ki sledimo dnevni politiki, tudi predvidevali.
Stara komunistična mantra, vzeti iz proračuna, kot da je to čarobna vreča, ki se nikoli ne sprazni.
SOCIALIZEM SE NEHA, KO ZMANJKA T U J E G A DENARJA!
Levičarji, samo jemljete tistim, ki še hočejo delati pri nas in dajete svojim podrepnikom, tujcem, migrantom in lenuhom, ki nočejo delati.
Kozorog
Stranko Levica podpira tisti del družbenega sloja, ki razen tega, da so diplomirali ali celo doktorirali, s temi diplomami in doktorati za državljane in državo žal nimajo uporabnega znanja, imajo pa dve levi roki in nenasitno željo po samopromociji, uvajanju leve diktature in življenju na visoki nogi na tuj računa. Enako nekoristni, kot so levičarji pri ustvarjanju BDP, so postali tudi pri ustvarjanj novega življenja, oziroma razmnoževanju po naravni poti. Postali so spolno samozadostni ali pa so istospolno usmerjeni, celo pedofili so verjetno med njimi, saj se hočejo preko kurikuluma polastiti naših otrok. A če se hočemo rešiti pogubne ideologije, ki jo propagira Levica, se moramo rešiti najprej vodstva "Svobode" z Golobom na čelu, saj on ni sredinsko usmerjeni liberalec in svobodnjak, ampak diktator, v bistvu vodja Levice, ter nenasitni moneyžer.
Ljubljana
Se nekaj je tudi tokrat ven udarilo !
Nacrtno bremenijo tiste ki niso njihovi volilci.
In to so ZASEBNIKI.
Golobja zalega je v javnem sektorju , tam bodo zelo pazili.
NEUSTAVNO je kmete in samozaposlene obdavciti DVOJNO. Zakaj neki?
Ali so oni kaka druga davcna kategorija ali kaj?
Na koncu bodo NIC placali tisti z." Najnizjimi" penzijami in tisti z.minimalno placo...
Skratka, golobja volilna baza.
S tem ekonomskim rasizmom hocejo ostati na oblasti.
Folk pa ravno prav zabit da jim lahko uspe !!
ales
Dejansko je res veliko t.i. podjetnikov, s.p.-jev in tudi precej kmetov volilo tale lumpen proletariat. Pa tudi veliko nedeljnikov je volilo "samo da ni Janša". V slovenski cerkvi se v prve vrste vedno bolj prebijajo prihvatizerji vseh vrst, ki jim resno delo ne diši in bi radi živeli od dveh kovancev uboge vdove. Njihova centrala pa je na Tromostovju.
Peter Klepec
Sicer ne pise, ampak bi tem modelom prisodil, da privatni domovi za ostarele (in s tem seveda njihovi varovanci) ne bodo dobili nic.
Pocasi gre splosen trend v smeri, da ne bo vec ne plac, ne pokojnin. Hrana bo za vse v kantinah zastonj, otroci bodo jedli v soli zastonj in vsi se bodo vozili zastonj v javnem prometu.
Pocasi bo treba analizirat vpliv soncnih pertuberanc na mozgane.
ales
Zelo enostavna komunistična računica, vzameš kjer je in si razdeliš. Slovenski hlapčki ste izvolili lumpenproletariat, sedaj plešite.
Narod, ki ceni lopove tipa ljubljanski in mariborski župančki ter fašiste, komuniste in psihe vseh vrst si drugega tudi ne zasluži.
Vse je dobro, le pošteno delo ne velja nič. Domače podjetnike je treba s koli po glavi, saj nam kazijo podobo raja nesposobne in lene raje.
Vsake zgodbe pa je enkrat konec. Tudi ta se bo kmalu končala. Okoli nas so države, kjer veljajo malo drugačna merila. "Bratje" rdeči Rusi še dolgo ne bodo mogli v pomoč. Skrajno sprevržena bruseljska banda bo že po naslednjih volitvah začela malo drugače igrati.
Rokc5
Hehe, to imaš pa prav, "bratje" Rusi ne bodo nič pomagali. Glede na vse bo "bratska" Rusija prej razpadla potem bodo pa naši bolj tenko piskali. Zgodbe bo konec, kot je bilo prejšnje v letih 1989 (v bistvu že od 1980)-1992.
Ljubljana
Mal si fotko poglejte...
Kaj si lahko mislite?
kekec9999
Marsikaj...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.