Pred volitvami v Italiji nemirno spi tudi Ursula von der Leyen. Upravičeno?

Jakob Vid Zupančič

Giorgia Meloni, heads the Brothers of Italy political party, and the president of the European Conservatives and Reformists Party, holds a speech of conclusion during the electoral campaign in Bagnoli. During her speech she spokes on the political banck
POSLUŠAJ ČLANEK

Jutri v Italiji potekajo parlamentarne volitve. Zaenkrat se največja podpora obeta stranki Bratje Italije, ki jo vodi 45-letna Giorgia Meloni. Če verjamemo domačim, pa tudi tujim medijem, bi v primeru njene zmage prišlo do zmage "skrajno desne stranke", govora je bilo celo o fašizmu.


Glede prihajajočih volitev in morebitne zmagovalke se je oglasila celo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je povedala, da ima Evropska unija orodja, s katerimi lahko intervenira, »če bi stvari šle v težavno smer«, podobno kot v primeru Madžarske in Poljske. Pogledali bomo, ali je res kaj na govoricah o zmagi fašizma oziroma "skrajne desnice" v naši zahodni sosedi.



V programu stranke ni namigovanj na fašizem


V četrtek je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen odgovorila na vprašanje študentke na ameriški univerzi Princeton, ali jo skrbijo volitve v Italiji, glede na to, da naj bi določeni kandidati bili povezani z ruskim predsednikom Putinom. Von der Leynova je povedala, da ima Evropska unija na voljo vzvode, če bi stvari šle v težavno smer.


To pa je razjezilo nekatere politike, med drugim v Italiji npr. Mattea Salvinija, vodjo desne Lige, ki je od nje zahteval bodisi opravičilo bodisi odstop.


Desnim strankam se, glede na ankete, obeta zmaga. Sem spadajo tako Bratje Italije kot tudi že omenjena Salvinijeva Liga in Berlusconijeva stranka Naprej Italija. Skupaj naj bi po anketah dobili nekaj več kot 45 odstotkov glasov. Njihov glavni nasprotnik je Demokratska stranka, ki jo vodi Enrico Letta in bi po anketah dobila okrog 22 odstotkov glasov, v morebitni levi koaliciji pa bi sodelovale še nekatere manjše stranke, kot so liberalna Več Evrope, Italijanska Levica, Zeleni in Državljanska zaveza, ki jo vodi zunanji minister Luigi di Maio. Tu je potem še Gibanje 5 zvezd, ki je popularno na jugu države in bi po anketah dobilo približno 13 odstotkov glasov.


Obstaja še t. i. tretji pol, ki ga vodita bivši premier Matteo Renzi in minister v njegovi vladi Carlo Calenda. Tretji pol si prizadeva za nadaljevanje t. i. Draghijeve agende in bi pomenil kontinuacijo prejšnje vlade pod vodstvom ekonomista Maria Draghija.


Melonijeva bi v primeru zmage postala prva ženska na čelu italijanske vlade. Kot 15-letnica se je res vključila v Fronte della Gioventu (Mladinska fronta), ki je podmladek neofašistične stranke Italijansko socialno gibanje – nacionalna desnica. V preteklosti je tudi že govorila o Mussoliniju v pozitivni luči, med drugim med intervjujem za francoski Soir 3 leta 1996, ko ga je označila za najboljšega politika zadnjih 50 let.


V zadnjem času pa je glede podpore Mussoliniju bolj previdna. V njeni stranki sta sicer še vedno 2 Mussolinijeva potomca, in sicer njegov pravnuk in pravnukinja. Stranka Bratje Italije se tako še vedno ne more otresti oznake, da gre za stranko s fašističnimi koreninami. Profesor Andrea Mammone iz rimske univerze Sapienza, ki je strokovnjak za italijansko skrajno desno politično zgodovino, je tako povedal, da stranka deluje v skladu z neofašističnimi načeli in da veliko njenih članov simpatizira z Mussolinijevim režimom. Kljub vsem kritikam pa strankin program ne vsebuje kakršnihkoli namigovanj na fašizem.



Nekateri evropski diplomati zaskrbljeni glede morebitne nove premierke


Veliko govora je bilo tudi o morebitnem zbližanju Italije z Rusijo. Matteo Salvini, eden izmed treh partnerjev morebitne desne koalicije, je bil Putinu v preteklosti močno naklonjen, sedaj nekoliko manj, a vendarle določene simpatije še vedno ima, medtem ko Melonijeva ni. Obsodila je rusko invazijo na Ukrajino in podprla evropske sankcije proti Rusiji.


Melonijeva je sicer povedala, da se ne smatra za evroskeptičarko, a je kljub temu prisoten strah, da bo v primeru zmage na volitvah pokazala svoj stari obraz, kot je za Politico povedal eden izmed evropskih diplomatov. Nekatere države članice so zaskrbljene, da bi bila Melonijeva za mizo v prihajajočih pogajanjih o reformi pravil javne porabe EU, a je sama obljubila, da bo preudarna pri javni porabi.


Če bi bila premierka, bi tudi ponovno odprla pogovore z Brusljem glede projektov, financiranih prek načrta za okrevanje države po pandemiji. Hkrati pa je nasprotovala tako imenovanemu odloku o konkurenci, ki je bil ena ključnih reform, za katero so se dogovorili z Brusljem za pridobitev teh sredstev.


Stranka Bratje Italije se zavzema za prekinitev migrantskih tokov s pomočjo t. i. morskih blokad v Sredozemlju in zaščito italijanskih podjetij z razširitvijo nadzora naložb v druge države EU. Podobno agendo ima tudi Salvinijeva Liga, zaradi tega pa jim Bratje Italije poberejo tudi veliko volivcev.


Melonijeva uporablja desni retorični slog, ki poudarja Boga, domovino in družino. Nasprotuje istospolnim porokam in posvojitvam, kljub temu pa ne bodo spreminjali zakona o istospolnih civilnih skupnostih, ki mu je stranka ob začetku veljave leta 2016 nasprotovala.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike