Prašičje glave za naše muslimanske brate

(foto: www.islamska-skupnost.si/)

Med 12. in 13. januarjem ponoči je nekdo na gradbišče Islamskega kulturnega centra odvrgel na pol prerezane svinjske glave in s krvjo napolnjene kozarce za vlaganje.

Težko si predstavljam, komu se je to lahko zdela dobra ideja. Za takšno dejanje moraš biti vsaj malo bolnika – da te že samo gradbišče IKC tako strašno moti, da ga oskruniš s trupli živali, ki pri muslimanih veljajo za nečiste.

Saj, kaj pa je storilec s tem dejanjem dosegel? Muslimanski migranti niso nenadoma nehali prestopati slovenske meje. Tudi ISIS v Siriji se ni prav nič umiril. In ne, niti v Sloveniji živeči muslimani zaradi tistih nekaj svinjskih glav niso ravno prestrašeni, kaj šele manj verni. Prej obratno – nestrpni izpad je verjetno podžgal še kakšnega bolj medlega vernika.

Dejanje, ki le razdvaja in seje sovraštvo, poleg vsega ni niti izvirno – storilec je prav gotovo idejo pobral pri neznanem »nizozemskem domoljubu«.

Medel medijski odziv

Glede na to, kako burno so se muslimani sposobni odzvati že na karikaturo Mohameda v časopisu, se je okrog dogodka dvignilo relativno malo prahu. Islamska skupnost je podala izjavo, v kateri so med drugim zapisali, : »IKC bo obogatil Ljubljano, slovensko družbo in celotno Slovenijo, ki je v preteklosti pokazala in dokazala, da zna živeti strpno in so njena vrata odprta za vsakogar, ki je dobronameren in iskren. Tudi v prihodnje bomo gradili duh spoštovanja in se borili zoper kakšnokoli sovraštvo.«

Kljub tako spravljivi izjavi ne dvomim, da so bili slovenski muslimani prizadeti, njihova čustva pa razžaljena. Kot smo prizadeti in razžaljeni slovenski kristjani vsakič ko se na steni kake cerkve pojavi žaljiv grafit, ter še posebej v primerih Marije s podgano v naročju in zažiga Strunjanskega križa.

Žalostno je, da se imamo za strpno družbo, ki sprejema drugačnost, pa se nam vseeno dogajajo takšni izgredi. Da so nas polna usta odprtosti in razumevanja, sredi noči, ko nihče ne gleda, pa mečemo kedavre na bodoče svete prostore.

Želim si, da bi bila Sloveniji močneje prisotna miselnost, da je žaljiv odnos do katerekoli verske skupnosti nesprejemljiv. Da so verska čustva pomembna in bi morala biti nedotakljiva, norčevanje iz njih pa priznano kot ena najhujših možnih žalitev.

(Ne)razumevanje globine žalitve

Ni vse, kar delajo muslimani po svetu, prav. Daleč od tega. A to ne pomeni, da so vsi po vrsti slabi ali da je z vero kot tako kaj narobe. Zaslužijo si spoštovanje, tako vsak posebej kot vsi skupaj.

Zato me je nekako začudilo, da v medijih niso ostreje obsodili teh dejanj, da jim niso posvetili več pozornosti. Ko pa so muslimani tako priročna senzacija, tako v podobi žrtve kot grešnega kozla.

Verjetno je krivo, da večina novinarjev ne razume vere kot nekaj globoko osebnega in si niti ne predstavljajo, kako izjemno je vernik lahko prizadet, če nekdo skruni nek verski objekt (četudi šele v nastajanju).

Želim si, da bi bila Sloveniji močneje prisotna miselnost, da je žaljiv odnos do katerekoli verske skupnosti nesprejemljiv. Da so verska čustva pomembna in bi morala biti nedotakljiva, norčevanje iz njih pa priznano kot ena najhujših možnih žalitev. Pa da je treba nestrinjanje podkrepiti z argumenti, ne pa z žalitvami.

In da za mnenji stojiš z obrazom, imenom in priimkom, namesto, da se skrivaš za nočjo ali vzdevki na spletnih forumih.

4 komentarji

  1. Od kod so slovenski muslimani? Letos so poleti delali največ težav v Republiki Srbski v BiH nacionalističlni ( ne nacionalni) izpadi švedskih, nizozemskih, ameriških, avstralskih, pa morda tudi slovenskih muslimanov, ki so bili rojeni po letu 1992 iz BiH načrtovano pobeglim Bošnjakom pod vodsrtvom hodž. V zadnjih tednih pa so si celo privoščili, da so preko ustavnega sodišča BiH, kateremu je že zdavnaj potekel mandat, sestavljajo pa ga sodniki iz tujine, dva Bošnjaka in po en Hrvat in Srb, Srbom prepovedali praznovati dan svoje entitete in njihovo slavo. Češ, da žali njihova muslimanska čustva. Marijo z Brezij je s podgano objavil muslimanski založnik iz Celja. Pa vendar je Marija in so Brezje predstavnka naroda, ki tu živi že od davnaj, muslimani v Sloveniji pa so migranti, ki so k nam prihajali v raznih priselitvenih valovih. O njihovi nataliteti ne bi pisal. O njihovih dejanskih “verskih” navadah tu in pri njih pa žal v Sloveniji ni mogoče izvedeti in objaviti nič objektivnega. BiH in še posebej Federacija Bošnjakov in Hrvatov oz. FBiH na eni strani in Republika Srbska na drugi, bi morali biti pogostejši cilj skupin Slovencev iz Slovenije, da bi videli in saj deloma dojeli, v kaj so se izoblikovale muslimanska skupnost Bošnjakov, katerih življenje v celoti odreja vera, rimokatoliška Hrvatov, z geslom, sem Hrvat, domoljub in katolik ter pravoslavna Srbov, ki se mora na ozemlju, na katerem živijo že stoletja, boriti za to, da lahko slavijo svojega entitetskega zavetnika, ker to menda ni všeč sinu Alije Izetbegovića v Sarajevu in predstavnikom Bošnjakov v skupščini BiH-RS. V skupščini FBiH pa pravih Srbov ni, ker so jih pregnali iz tega entiteta iz njihovih domov in vse, kar je njihovega fizično zbrisali.

  2. Se spomnim, ko so bošnjaki – muslimani prihajali k nam s trebuhom za kruhom. Spoštovali so svojo vero, niso uživali alkohola, niso jedli svinjskega mesa, niso 3x na dan molili…………
    po nekaj letih so se nekako privadili na naš način življenja. Pričeli so uživati alkohol, jesti svinjsko meso………………..
    Danes je veliko tistih prvih priseljencev obrnilo ploščo. Od svojih hčera zahtevajo, da se zakrivajo, da se poročijo z muslimanom, se povsem vedejo muslimansko.

    Kaj, če so sami muslimani zasvinjali še nezgrajeno mošejo? Ponavadi imajo naši levičarji takšne ideje. Za oskrunitev križa nad Ankaranom in slika Marije s podgano v naročju so levičarji rekli, da je to umetniška stvaritev.

  3. Vsekakor metanje svinjskih glav na gradbišče mošeje ni sprejemljivo, še bolj pa je nesprejemliva gradnja mošeje v Ljubljani, kako se lahko tak tujek postavlja v Plečnikovo Ljublano, na katero je Slovenija tako ponosna, kdo je izdal gradbeno dovoljenje za tak gradbeni in kulturni odklon?

  4. V federalnem Sarajevu je pred vojno živelo najmanj 140.000 tisoč urbanih previvalcev srbske nacionalnosti. Danes jih je v tem mestu manj kot 5.000 tisoč, ostali so tisti ki niso imeli kam iti. Začetek vojne v BiH je nastal takrat ko je musliman Ramiz Delalić Ćelo streljal na srbski ohceti i ubil očeta od ženina Nikolu Gardovića in rastrgal srbsko nacionalno zastavo. O kakšnem mi sožitju govorimo? Kje bodo javno zaklali obrednega jagenjčka, kaj bodo rekli tisti za varovanje živali od neprimernega zakola? V Sloveniji so muslimani manjšina in bodo zelo ubogljivi. Tam kje so večina naj obiščejo etnično očiščeno federalno Sarajevo. Za tiste ki ne verjamejo naj obiščejo Sarajevo in prašajo ko je pobil 5.000 tisoč pripadnikov srbskega naroda.

Komentiraj