Po čem si bodo odhajajoče poslance zapomnili politični analitiki in kdo se je najbolj izkazal

Rok Čakš
11

Kakšen vtis so pustili izvoljenci ljudstva, ki se ta čas poslavljajo iz poslanskih klopi? Po čem, če sploh, si jih bomo zapomnili? Kdo je najbolj izstopal in kateri novinec se je najbolj izkazal?

Teh in podobnih vprašanj o parlamentarnem sklicu 2014-2018 nismo zastavili državljanom, temveč 17 poznavalcem slovenske politične scene, ki sodelujejo v anketnih političnih analizah na Domovini.  

Odgovori so v marsičem podobni, a hkrati tudi raznovrstni. 

Sodelujoči poznavalci slovenske politike: dr. Matevž Tomšič, Aljuš Pertinač, dr. Matej Lahovnik, Andraž Zorko, Sebastjan Jeretič, Vasja Jager, Matej Cepin, Marko Pavlišič, dr. Matej Makarovič, dr. Žiga Turk, Luka Lisjak, Urška Makovec, Helena Jaklitsch, Tino Mamić, Martin Nahtigal, Igor Vovk, Rok Čakš.

Anketni vprašalnik je bil polodprtega tipa. Vsi sodelujoči so odgovorili na zaprta vprašanja, nekateri pa so dodali tudi opisne odgovore.

Več kot polovica političnih analitikov meni, da se je parlamentarna kultura v tem mandatu znižala, zgolj eden je prepričan, da se je povečala. Preostali ocenjujejo, da je ostala na isti ravni kot poprej.

“Vsak parlamentarni sklic in vsaka vlada v zadnjih letih je intelektualno na nižji ravni. Tudi civilizacijski nivo pada: politiki so vse manj načitani, razgledani in izobraženi,” opozarja Tino Mamić. Ugotavlja tudi, da pada celo raven osnovne kulture obnašanja, ki se vidi po oblekah in poznavanju osnov bontona.

“Zaupanje v parlament kot institucijo se je še dodatno znižalo,” Mamiću prikimava direktor Socialne akademije Matej Cepin. Kot pravi je bilo zaupanje v institucije praktično edina karta, na katero je Cerar igral pred volitvami. “Razočaranje nad njim pa, zaradi množice med seboj nazorsko neusklajenih, parlamentarne obrti ne-vajenih in posledično neproduktivnih poslancev SMC, toliko večje.”

Da bi si zaradi nastopov poslancev Levice, ki so “verjetno povzročili marsikateri glavobol”, njihovi kolegi zaslužili poseben dodatek, pa nekoliko za šalo, nekoliko zares pravi nekdanji poslanec Državljanske liste Marko Pavlišič. Opaža še, da so se seje po občutku začenjale precej manj točno, kot v prejšnjem sklicu.

Najbolj so se izkazale parlamentarne komisije

Do dela parlamenta na splošno so sodelujoči politični analitiki razmeroma kritični, pri čemer se splošna ocena giba okrog povprečja, ki ga državnemu zboru v anketah namenja tudi ljudstvo.

Dvanajst od sedemnajstih vprašanih je kot zelo slabo (5) ali slabo (7) ocenilo tudi vodenje državnega zbora. Dva pa sta mu dodelila najvišjo oceno, zelo dobro.

“Na žalost je zelo veliko h znižanju parlamentarne kulture v tem sklicu pripomogel kar predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez,” pravi Aljuš Pertinač ter dodaja, da so poteze njega in njegove stranke ob koncu mandata “nevredne četrt stoletne tradicije parlamentarizma pri nas.”

Še slabše je bilo ocenjeno delovanje parlamentarne koalicije, nekoliko bolje pa opozicije, ki je dobila malenkost nadpovprečno oceno.

“Kultura izključevanja in selektivnega spoštovanja poslovnikov je bil simbol delovanja tega sklica parlamenta,” je kritičen Martin Nahtigal.

A ni bilo vse slabo. Politični poznavalci pa bili zelo zadovoljni z delom parlamentarnih komisij. Kar 8 vprašanih jim je dalo najvišjo oceno, štirje pa še oceno “dobro”. Kot slabo sta jih ocenila le dva vprašana, nihče pa kot zelo slabo.

“Vrsta pomembnih preiskovalk je uspela svoje delo pripeljati do zaključnih poročil, kar je bila v prejšnjih mandatih redkost,” o “izjemno uspešnem delu parlamentarnih komisij” pravi Vasja Jager.

Med poslanci je izstopal dr. Anže Logar

V nadaljevanju nas je zanimalo, kateri od 90 poslancev so po mnenju političnih analitikov najbolj zaznamovali iztekajoči se mandat, pri čemer smo prosili, naj navedejo tri poslance.

Daleč največkrat so poznavalci izpostavili poslanca SDS, sicer vodjo odmevne preiskovalne komisije, ki je preiskovala zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, dr. Anžeta Logarja. Med tremi ga nista navedla samo dva izmed sodelujočih.

Vsi drugi poslanci so bili omenjeni precej manjkrat. Še najpogosteje predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, poslanec Levice Franc Trček, poslanka SDS in vodja komisije, ki je preiskovala sporne nakupe žilnih opornic, Jelka Godec, ter predsednik odbora za zunanjo politiko, poslanec NSi Jožef Horvat.

Kako pa so se izkazali novinci, torej tisti, ki so v mandatu 2014-2018 prvič sedli v poslanske klopi? Teh je bilo namreč v minulem mandatu več kot dve tretjini, natančneje 64 od 90 poslancev.

Največ glasov je, logično, tudi v tem primeru dobil dr. Anže Logar, ki je deloval s suverenostjo izkušenega parlamentarca. Med ostalimi novinci so bili najpogosteje omenjeni Jernej Vrtovec (NSi), Jelka Godec (SDS), Matjaž Nemec (SD) ter Jan Škobrne (SD).

Zanimivo je, da velika večina s strani strokovnjakov izpostavljenih novincev prihaja iz tradicionalnih strank, ki so obstajale že pred tem parlamentarnim sklicem. Poslanci iz novih strank so bili omenjeni kvečjemu od katerega posamičnega analitika. Tako denimo Igor Zorčič (SMC), Luka Mesec in Franc Trček (Levica), Bojan Dobovšek (Dobra država), Simona Kustec Lipicer (SMC).

In kaj je ta parlamentarni sklic najbolj zaznamovalo?

Na koncu nas je zanimalo še, kaj je minuli parlamentarni sklica najbolj zaznamovalo, oziroma po čem si ga bodo sodelujoči politični poznavalci najbolj zapomnili.

Največkrat so izpostavili uspešno delo preiskovalnih komisij, še posebej Logarjeve, ki je preiskovala bančno luknjo, kaos in amaterizem delovanja novih obrazov SMC, nespoštovanje ustave v primeru izenačitve financiranja javno veljavnega programa državnih in zasebnih OŠ in pri odvzemu mandata Janezu Janši, ko je bil še v zaporu.

Embed from Getty Images

“Zapomnil si ga bom po tem, da poznam najmanjše število poslancev od vseh sestav po letu 90,” izpostavlja direktor Zavoda Iskreni, Igor Vovk. Podobno razmišlja dr. Matevž Tomšič, ki mu bo mandat ostal v spominu po “anemičnosti večine poslancev največje vladne stranke, ki pa so tik pred zaključno mandata ‘čudežno oživeli’ in začeli serijsko vlagati zakonske predloge.”

“Kultura izključevanja in selektivnega spoštovanja poslovnikov je bil simbol delovanja tega sklica parlamenta,” meni komentator Domovine Martin Nahtigal.

Kolumnistka medija Časnik.si, Helena Jaklitsch, izpostavlja sprejemanje številnih zakonov ali njihovih sprememb po nujnem in skrajšanem postopku, brez ustrezne vsebinske razprave in razumne argumentacije, ne glede na obsežnost, zahtevnost ali občutljivost obravnavane materije.

Na serijo neuspešnih interpelacij, ki jih je vložila SDS, opozarja Vasja Jager, dr. Žiga Turk temu pritrjuje v smislu, da “opozicija ni našla načina, da bi pomembneje vplivala na odločitve v državi.”

Analitik Valicona Andraž Zorko pa izpostavlja tudi na nekatere pozitivne stvari, denimo po njegovem višjo raven politične kulture, manj ideoloških tem, več preiskovalnih komisij, opazil pa je tudi občasna izvenkoalicijska povezovanja, ki so bila v prejšnjih parlamentarnih sklicih prava redkost.

Doniraj

11 KOMENTARJI

  1. To vlado, pa tudi predhodne, si bomo še posebno zapomnili številni tretjerazredni državljani – novodobni upokojenci, ki smo si socialno podporo morali zaslužili sami.
    Neodgovorno razsipanje davkoplačevalskega denarja me pogosto spominja na pregovor:
    “Ko imajo otroci denar, imajo kramarji sejem”.

    Upam le, da zakon karme res deluje.

  2. Kdorkoli si že dzi nu nje ja, te naj bo globoko sram, da spraviš v javnost toliko hudobijo, ki jo premore le bitje, ki se imenuje težak primer psihopata, od katerega ne moreš pričakovati osnovne razsodnosti. Tvoje ugotavljanje prisotnosti temelji na primitivnih dejstvih, kdo je kdaj kje dejaven in na tej osnovi metanje osebnosti, kot je spoštovani gospod Janez Janša, iz parlamenta. Po mojem mnenju je še kar dolg seznam tistih, ki bi kljub prisotnosti morali biti odslovljeni iz institucije, kot je parlament. Njihova prisotnost nima nobenega učinka za dobrobit življenja davkoplačevalcev, kvečjemu so prav v sedanjem sklicu marsikateri s svojo prisotnostjo storili več škode kot koristi. Predvsem so določeni krepko omajali ugled parlamenta s svojimi nastopi in nekorektnim obnašanjem. Mogoče si prav ti med njimi, ker tako zlivaš gnojnico po človeku, ki mu ne sežeš niti do peta. Dobro vemo, komu je spoštovani g. bil pogosto trn v peti. Torej napravi inventuro pri sebi in ne kaži s prstom na druge.

  3. V stranki SMC je bilo(je še) kar nekaj profesorejev. Ubogi študentje!
    Ko smo imeli priložnost opazovati te skrajno nesposobne, pa tudi moralno sporne ljudi, kako pritlehno delujejo na politični sceni, smo vsaj nekateri zrli z nejevoljo na njih. Pa pustimo ob strani nihovo nesposobnost, pa pritlehntnost. Takši pač so, strah vzujajoče dejstvo pa je, ta ti nestvori pohabljajo našo mladino, naše študente.
    Ne bom našteval vseh pritlehntonosti, ki so jih izvajali ti profesorji. Preveč jih je bilo in preveč nesposobnosti in nemorale je bilo. In vse to bodo morali prenašati naši ubgi študentje. Mi jih bomo odslovili na volitvah! Kako pa se ji naj znebijo študentje, ki se zavedajo, da jjih ti le pohabljajo, poneumljajo in jim onemogočajo bodočnost.
    Že to, da so vsi, brez izjeme podprli neustavni odvzem mandata Janezu Janši, je zadostno opozorilo, da niso pošteni. To, da so davkrat podprli in zaščitili ministrico Milojko Kolar Cealarc, pa je škandal, in vednadr jim nihče ne bo odvzel profesure in s tem zaščitil študentov.

  4. Točno to, kar sem pričakovala od dzi nu nje ja ,se je udejanjilo. Takšne so lahko reakcije od bitja, ki mu težko prisodiš, kar koli drugega kot neumnosti , ki jih lahko zmore nekdo, ki so mu omogočili ” vrhunsko izobrazbo ” tam , kamor me pošiljaš ti, ki se nisi naučil niti osnovnih pravil pravopisa , pravilnega izražanja in olike.
    Dokaži, da kaj veljaš, zato temeljito preberi komentar,ki sledi tvojemu primitivizmu, to je: APMMB2.

  5. dzi nu nje ja, pišem ti zato, da boš spoznal zablodo komunizna. Komunizem je bil v Sloveniji diktatura. Danes se komunisti izgovarjajo in govorijo o socializmu, kar je sicer debea laž. Če namreč v neki državi vladajo komunisti, je to komunistična vladavina., podobno kot je kraljevina država, katere na čelu je kralj. Nikakor ne moremo reči, da je Švedska republika.
    V komunizmu so bila vsa vdilna mesta rezervirana samo za komuniste. Če je bil kdo bolj ambiciozen in je želel postati kaj več, kot navaden delavec, je moral najprej postati član partije. S tem je partija povzročala nasilje nad ljudmi, saj so mnogi postali člani v nasprotju s svojim prepričanjem. Marsikateri inženir, profesor, doktor je moral v partijo, da je lahko obdržal vdilni poožaj.
    Razmeroma dolgo obdobje komunizma pa je z vzgojnim sistemom, v šolah, vzgajalo naraščaj, ki se mu je zdelo normalno, da poastane pionir, mladinec, ki se zgeduje po skojevcih in končno komunist, saj je bilo rečeno, da le komunisti lahko izgrajujejo socializem.
    Vsi bolj ambiciozni mladi ljudje so si želeli postati heroji, saj so jim v šolah prikazovali heroje, kot borce za pravičnost in svobodo. Mariskateri maldenič je želel postati Tito. Ne zaradi Galeba, Brionov, ali Belega dvora, ampak zato, ker je osvobodil sužnje v Afriki in jim prinesel svbodo. Prav tako je ta idol skrbel za blagino naših ljudi in za bratstvo in enostnost Jugoslovanov. To, da je ta idol dal pobiti 500.000 svojih nasprotnikov, da jih je nagnal na Goli otok, to da se je obdal z armijo in udbo, ki sta skrbeli pred vsem zato, da se mu kdo ne bi maščeval in ga prerešetal z rafalom. o tem se ni govorilo. Ni se smelo, saj je sledila kazen, morda celo smrtna.
    V takšnih razmerah so rasli rodovi maldeži, ki se jim je zdelo vse to normalno. Parv tekmovali so mladinci, kdo se bo lahko priljučil partijiin postal komunist. Komuniste so bolj cenili kot odličnajke. Tudi Janša ni bil izjema Bil je ambiciozen, bil je brihten, bil je delaven in v partijo so ga zanesljivo sprejeli z odprtimi rokami.
    A je kmalu ugotovil, da je to zabloda.
    Nekja podobnega se je zgdilo tudi meni. Predpogoj za sprejem v partijo je bilo odsluženje v brigadi. Ko sem se podal na to, sem ugotovil, da živim v družbi prvovrstnih bedakov in da postati vodilni človek v takšni norišnici nočem. In nisem nikoli več pomislil na partijo. Janša je potreboval nekaj več časa. Je hrabrejši od mene in zato je sedaj eden stebrov, ki želi to neumnost odpraviti, a mu zaradi trdovratnosti komunistov in udbovcev to ne uspeva. No tudi tebe!
    Opozorim pa naj te še na pravo pritlehnost, ko danes skoraj po tridesetih letih demokracije vodijo otrke iz vrtcev po poti ob žici okupirane Ljubljane . Prav malčki iz vrtcev. so najbolj ranjivi in dovzetni za komnstučn demamgigjo. Pohod ob žici ni nič drugega kot demagoško ohranjanje komunizma. Po več kot sedemdesetih letih postavljajo ob poti rdeče zvezde in posiljujejo ljudi s komunizmom. Prav tisti, ki na debelo kradejo naš narod. To je župan Janković , ki so mu odpisali za 16 milijonov dolgov. Ali se zavedaš, da te dolgve odpalčuješ tudi ti? Ali se zavedaš, da zvezde postavlja Janković zato, da bi ga ščitilie pred kazenskimi pregoni? Do sedaj ga dobro ščitijo, saj se kot klop drži družbe, ki se je ob osamosvojitvi Slovenije samo potuhnila, ostalapa je zvetsta načelom komunizma, ki nam še sedaj vlada.

  6. APMMB2 : tako kot pišeš v Sloveniji funkcionira samo še trajnožareči DESNI-KOMUNIST Janša in stranka,ki jo vodi.
    p.s. Ali si mogoče požrl srp in kladivo,s janševe rdeče partijske knjižicepa ga sedaj ne moreš spraviti iz sebe ?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime