Poznavalci politike leto dni po volitvah: Gibanju Svoboda se izteka čas uporabnosti

POSLUŠAJ ČLANEK
Rekordna zmaga Gibanja Svoboda z 41 poslanci, boleč poraz SDS-a s 27 poslanci, brez preboja NSi z 8 poslanci ter bridko razočaranje SD-ja s 7 in predvsem Levice s 5 poslanci je bil izkupiček lanskih rednih, 10. volitev v državni zbor Republike Slovenije.
Leto dni kasneje je razlika v javnomnenjski podpori med Svobodo in SDS-om praktično izničena, predvsem na račun padanja podpore vladajoči stranki v tem koledarskem letu. Preostale parlamentarne stranke javnomnenjsko stagnirajo okoli svojega volilnega rezultata ali malo čez.
V kakšnem položaju so torej glavne politične stranke v Sloveniji dobro leto dni po volitvah in katere politike najbolj ter katere najmanj pogrešajo, smo povprašali poznavalce politike, sodelujoče v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja politikov.
Prav vsi sodelujoči poznavalci politike so enotni, da je Gibanje Svoboda leto dni po volitvah v slabšem položaju kot prej. Enako večina meni tudi za stranko Resni.ca Zorana Stevanovića, ki je aprila lani dobila za marsikoga presenetljivih 34.107 glasov, oziroma 2,86 %. A Resni.ce javnomnenjske raziskave še niso "pozabile", nedavna od Mediane za POP TV ji je celo namerila zavidljivih 4,7 % med opredeljenimi anketiranci, kar bi bilo zanesljivo dovolj za uvrstitev v državni zbor.
V omenjeni raziskavi je podporo podvojila tudi SLS, pa vendar poznavalci politike ocenjujejo, da je leto dni po volitvah bodisi v slabšem (3) bodisi v enakem (8) položaju kot pred njimi, nikakor pa ne v boljšem.
Da jim gre bolje, dva menita za Socialne demokrate, okoli katerih so poleg Levice mnenja najbolj deljena. Pa vendar so položaj Levice trije sodelujoči ocenili za boljšega kot pred letom dni.
Trije menijo, da sta na boljšem tudi NSi in SDS, ki imata povsem enako porazdelitev glasov: po eden poznavalec politike ocenjuje, da sta stranki na slabšem kot pred letom dni, večina (7) pa, da sta v enakem položaju.
"Kakor vsem instant strankam, ki smo jih v preteklih letih imeli čast spoznati, se tudi Golobovemu Gibanju Svoboda izteka čas uporabnosti," meni politični bloger Sašo Ornik. Po njegovem je ednino vprašanje, kako hitro se bo to zgodilo in koliko rezerve bo ostalo za naslednje volitve. "Robert Golob se še lahko reši, ampak velikega zmagoslavja, ki ga je uprizoril pred enim letom, ne more več ponoviti. S tem se seveda odpira prostor za novega rešitelja, a kakor je s temi v slovenski politiki, ga ne bomo spoznali vse do zadnjega možnega trenutka," ocenjuje analitik.
Tino Mamić opozarja, da je po enem letu nastopilo obdobje konca evforije, ko se ljudje za politiko ne zanimajo. Razen navijačev, ki pa stališč ne spreminjajo na hitro. Kot pravi, je navdušenja nad Svobodo konec, vse več bo razočaranih, zato bosta Levica in SD v prihodnjih mesecih morda pridobili nekaj navijačev Svobode. "Nobena stranka pa v takem obdobju ne more biti v vzponu, saj se ljudje ne morejo stalno zanimati za politiko," ocenjuje Mamić in dodaja, da če bi Janša manj napadal Goloba, bi se prehod od Svobode k SD že pričel. Tako pa je interpelacija prebudila v ljudeh antijanšizem.
Politolog s FDV dr. Miro Haček pa stanje pri strankah vidi tako: "Resni.ca je enostavno izginila. SD se predvsem zaradi nesposobnosti koalicijskih partnerjev vseeno kaže kot stranka z vsebino. SDS bo pridobivala dlje kot bodo spomini na njeno vlado. NSi pa nekako ne najde in ne najde svoje poti, sicer bi lahko ob trenutnih razmerah pridobivala."
Parlamentarne volitve so s politične scene odnesle marsikaterega politika z bolj ali manj kratko kilometrino, nekaterim se je iztekel mandat na kakšni drugi funkciji ali pa so se preprosto upokojili. In nekatere v političnem prostoru bolj, druge pa manj pogrešamo.
Ravno o tem smo še povprašali sodelujoče spremljevalce politike, namreč katera dva politika na sceni ta mandat najbolj in katera najmanj pogrešajo.
Odgovori odprtega tipa so bili zelo različni, navedenih politikov pa lepo število. Vseeno je največ, tri omembe med "najbolj pogrešanimi", zbral bivši predsednik republike Borut Pahor, po eno omembo pa še devet drugih.
Prav tako trije sodelujoči so kot politika, ki ga najmanj pogrešajo, navedli nekdanjega ministra in poslanca SAB, zdaj člana DeSUS-a, Marka Bandellija. Po dva glasova sta dobila Zmago Jelinčič in Karl Erjavec, po enega pa še sedem drugih politikov.
"Negativna selekcija je odžagala mnoge politike in potencialne politike na levem polu. Zato se je levi pol v zadnjih letih, posebej v zadnjem, radikaliziral," opaža odgovorni urednik tednika Domovina, Tino Mamić. In nadaljuje, da "žal po tretjini stoletja Slovenija še vedno ni dobila levo-sredinske stranke, ki bi idejno zastopala veliko večino levih volivcev." Po njegovo je še večja težava, da nimamo liberalne stranke, ki bi bila neideološka sredinska in gospodarsko usmerjena.
Bojan Požar je naše vprašanje razumel nekoliko drugače od ostalih, a na nič manj relevanten način. Izpostavil je namreč politike, ki so formalno še vedno na sceni, pa jih bodisi pogrešamo ali pa ne:
"Matjaž Han je sicer postal gospodarski minister, toda njegova politična prisotnost (opaznost) in verjetno tudi moč sta skorajda povsem zbledeli. Precej podobno velja za Janija Prednika, ki je prav tako precej zbledel. Zato ju pogrešam," denimo pravi Požar.
Ne pogreša pa Marjana Šarca, nadaljuje novinar, ki je sicer prav tako minister (za obrambo), vendar politično povsem neviden, brez vsakršnega vpliva. Prav tako ne pogreša ministrice Alenke Bratušek, ki za razliko od Šarca poskuša vsaj "biznisirati". "Edina moč na tej vladi je pravzaprav skoncentrirana pri Robertu Golobu in Levici, ki Golobovo vladno koalicijo tudi ideološko diktira," svoje misli zaokroža Požar.
Leto dni kasneje je razlika v javnomnenjski podpori med Svobodo in SDS-om praktično izničena, predvsem na račun padanja podpore vladajoči stranki v tem koledarskem letu. Preostale parlamentarne stranke javnomnenjsko stagnirajo okoli svojega volilnega rezultata ali malo čez.
V kakšnem položaju so torej glavne politične stranke v Sloveniji dobro leto dni po volitvah in katere politike najbolj ter katere najmanj pogrešajo, smo povprašali poznavalce politike, sodelujoče v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja politikov.
Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Žiga Turk, Marko Pavlišič, dr. Matevž Tomšič, Igor Vovk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Tino Mamić, Rok Čakš
Prav vsi sodelujoči poznavalci politike so enotni, da je Gibanje Svoboda leto dni po volitvah v slabšem položaju kot prej. Enako večina meni tudi za stranko Resni.ca Zorana Stevanovića, ki je aprila lani dobila za marsikoga presenetljivih 34.107 glasov, oziroma 2,86 %. A Resni.ce javnomnenjske raziskave še niso "pozabile", nedavna od Mediane za POP TV ji je celo namerila zavidljivih 4,7 % med opredeljenimi anketiranci, kar bi bilo zanesljivo dovolj za uvrstitev v državni zbor.
V omenjeni raziskavi je podporo podvojila tudi SLS, pa vendar poznavalci politike ocenjujejo, da je leto dni po volitvah bodisi v slabšem (3) bodisi v enakem (8) položaju kot pred njimi, nikakor pa ne v boljšem.
Da jim gre bolje, dva menita za Socialne demokrate, okoli katerih so poleg Levice mnenja najbolj deljena. Pa vendar so položaj Levice trije sodelujoči ocenili za boljšega kot pred letom dni.
Trije menijo, da sta na boljšem tudi NSi in SDS, ki imata povsem enako porazdelitev glasov: po eden poznavalec politike ocenjuje, da sta stranki na slabšem kot pred letom dni, večina (7) pa, da sta v enakem položaju.

"Kakor vsem instant strankam, ki smo jih v preteklih letih imeli čast spoznati, se tudi Golobovemu Gibanju Svoboda izteka čas uporabnosti," meni politični bloger Sašo Ornik. Po njegovem je ednino vprašanje, kako hitro se bo to zgodilo in koliko rezerve bo ostalo za naslednje volitve. "Robert Golob se še lahko reši, ampak velikega zmagoslavja, ki ga je uprizoril pred enim letom, ne more več ponoviti. S tem se seveda odpira prostor za novega rešitelja, a kakor je s temi v slovenski politiki, ga ne bomo spoznali vse do zadnjega možnega trenutka," ocenjuje analitik.
Tino Mamić opozarja, da je po enem letu nastopilo obdobje konca evforije, ko se ljudje za politiko ne zanimajo. Razen navijačev, ki pa stališč ne spreminjajo na hitro. Kot pravi, je navdušenja nad Svobodo konec, vse več bo razočaranih, zato bosta Levica in SD v prihodnjih mesecih morda pridobili nekaj navijačev Svobode. "Nobena stranka pa v takem obdobju ne more biti v vzponu, saj se ljudje ne morejo stalno zanimati za politiko," ocenjuje Mamić in dodaja, da če bi Janša manj napadal Goloba, bi se prehod od Svobode k SD že pričel. Tako pa je interpelacija prebudila v ljudeh antijanšizem.
Politolog s FDV dr. Miro Haček pa stanje pri strankah vidi tako: "Resni.ca je enostavno izginila. SD se predvsem zaradi nesposobnosti koalicijskih partnerjev vseeno kaže kot stranka z vsebino. SDS bo pridobivala dlje kot bodo spomini na njeno vlado. NSi pa nekako ne najde in ne najde svoje poti, sicer bi lahko ob trenutnih razmerah pridobivala."
Najbolj pogrešan Pahor, najmanj Bandelli
Parlamentarne volitve so s politične scene odnesle marsikaterega politika z bolj ali manj kratko kilometrino, nekaterim se je iztekel mandat na kakšni drugi funkciji ali pa so se preprosto upokojili. In nekatere v političnem prostoru bolj, druge pa manj pogrešamo.
Ravno o tem smo še povprašali sodelujoče spremljevalce politike, namreč katera dva politika na sceni ta mandat najbolj in katera najmanj pogrešajo.
Odgovori odprtega tipa so bili zelo različni, navedenih politikov pa lepo število. Vseeno je največ, tri omembe med "najbolj pogrešanimi", zbral bivši predsednik republike Borut Pahor, po eno omembo pa še devet drugih.
Prav tako trije sodelujoči so kot politika, ki ga najmanj pogrešajo, navedli nekdanjega ministra in poslanca SAB, zdaj člana DeSUS-a, Marka Bandellija. Po dva glasova sta dobila Zmago Jelinčič in Karl Erjavec, po enega pa še sedem drugih politikov.
"Negativna selekcija je odžagala mnoge politike in potencialne politike na levem polu. Zato se je levi pol v zadnjih letih, posebej v zadnjem, radikaliziral," opaža odgovorni urednik tednika Domovina, Tino Mamić. In nadaljuje, da "žal po tretjini stoletja Slovenija še vedno ni dobila levo-sredinske stranke, ki bi idejno zastopala veliko večino levih volivcev." Po njegovo je še večja težava, da nimamo liberalne stranke, ki bi bila neideološka sredinska in gospodarsko usmerjena.
Bojan Požar je naše vprašanje razumel nekoliko drugače od ostalih, a na nič manj relevanten način. Izpostavil je namreč politike, ki so formalno še vedno na sceni, pa jih bodisi pogrešamo ali pa ne:
"Matjaž Han je sicer postal gospodarski minister, toda njegova politična prisotnost (opaznost) in verjetno tudi moč sta skorajda povsem zbledeli. Precej podobno velja za Janija Prednika, ki je prav tako precej zbledel. Zato ju pogrešam," denimo pravi Požar.
Ne pogreša pa Marjana Šarca, nadaljuje novinar, ki je sicer prav tako minister (za obrambo), vendar politično povsem neviden, brez vsakršnega vpliva. Prav tako ne pogreša ministrice Alenke Bratušek, ki za razliko od Šarca poskuša vsaj "biznisirati". "Edina moč na tej vladi je pravzaprav skoncentrirana pri Robertu Golobu in Levici, ki Golobovo vladno koalicijo tudi ideološko diktira," svoje misli zaokroža Požar.
Izbrano za naročnike:
Četrtkova številka tednika Domovina št. 96 v digitalni pdf obliki
Čas je za prehod na gradnjo z lesom: od stanovanjskih hiš do državnih najemnih stanovanj
Slovenija po podporo tudi v Sudan (šaljivo)
Četrtkova številka tednika Domovina št. 96 v digitalni pdf obliki
Čas je za prehod na gradnjo z lesom: od stanovanjskih hiš do državnih najemnih stanovanj
Slovenija po podporo tudi v Sudan (šaljivo)
Povezani članki
Zadnje objave

Zakaj je Pirc Musarjeva pomilostila tihotapce in kakšne so njihove zgodbe?
4. 12. 2023 ob 13:33

Prve jaslice: Tam stoji pa hlevček
4. 12. 2023 ob 12:54

Mwoja Wajdušna
4. 12. 2023 ob 12:49

Kako vroča je ljubezen med Janezom Janšo in Anžetom Logarjem?
3. 12. 2023 ob 19:47

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 17:07

Radio – tovarna sodobne glasbe
3. 12. 2023 ob 11:39

Čakajoč Martina Krpana
3. 12. 2023 ob 11:33
Ekskluzivno za naročnike

Zakaj je Pirc Musarjeva pomilostila tihotapce in kakšne so njihove zgodbe?
4. 12. 2023 ob 13:33

Prve jaslice: Tam stoji pa hlevček
4. 12. 2023 ob 12:54

Mwoja Wajdušna
4. 12. 2023 ob 12:49
Prihajajoči dogodki
DEC
04
DEC
04
Pastirska arhitektura
18:00 - 19:30
DEC
04
Literarni večer z Juretom Godlerjem
19:00 - 20:30
DEC
04
Peter Opeka v Medvodah
19:00 - 20:30
DEC
05
Otvoritev Festivala božičnega kruha v Velikih Laščah
17:00 - 22:00
Video objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35

Odmev tedna: Kravje kupčije
24. 11. 2023 ob 20:37
Izbor urednika

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22

Pretresljive zgodbe rešenih otrok, ki so jih ugrabili teroristi Hamasa
27. 11. 2023 ob 18:31

Naj vas cenejše gorivo ne zavede: država si pri bencinu in nafti jemlje vse več
21. 11. 2023 ob 20:41
15 komentarjev
gen
Ne bluzi, a zdaj živiš boljše kot prej?
[email protected]
Hihihi, Resni.ci podpora neprestano raste, edina stranka, ki nekaj dela. Sploh zdaj s tem predlogom zakona, ki bi medijem in finančnim strukturam moči precej porezal krila. Haček pa pravi, da je izginila. Smešnica od analize.
gen
Očitno ti je fajn v sodelovanju cirkusa pri iskanju novih obrazov, še enega lopova v parlamentu pa res ne rabimo.
APMMB2
Slovenija je še vedno ujetnica Udbe. Udbe sicer ni več, so se pa njeni nasledniki izredno dobro naučili metod, ki jih je ta proslula organizacija počela.
Danes si sicer ne more več privoščiti zapiranja nasprotnikov, kaj šele umorov, privošči pa si medijske umore.
Medijski umori so pogosti, dobro vidni in ciljani.
Najbolj prepoznavno je politično truplo Janeza Janše, ki pa zaradi izredne moči, talenta in vztrajnosti še vedno živi, buri duhove in se občasno še povzpne na oblast.
Večina sposobnih politikov pa Udba medijsko odstreli takrat, ko se začenja njihov vzpon.
Dalj kot do pozicije minstra v vladdi tako in tako ne prilezejo.
Če postanejo ministri v napačni vladi, kar se je zgodilo samo trikrat, jih mediji oblatijo in ožigosajo tako, da se več ne mrejo pobrati. Preostane jim samo dvoje, ali da potonejo v množici, ali pa se kot renegati podajo v okolje nardonih izdajalcev.
Ko sicer ugledna imena analizirajo politično sceno v Sloveniji je presentljivo to, da se analize lotijo profesionalno, kot da imajo opravka s politiko v demokratični družbi
Ni res, v Sloveniji vlada in politiko vodi Udba, CK, strici iz ozadja, Murgeljski komite, pravzaprav Mila Kučan.
On obvladuje medije, obvladuje sodstvo, obvladuje šolstvo in je najverjetneje tudi skrbnik udbovskih računov v tujini. O teh je napisal debelo knjigo Rado Pezdir.
Za Slovence ni potrebno imeti ne tankov, ne kanonov, niti pendrekov in ječ, ne Golih otokov ali gulagov.
Za Slovence so potrebne lepe obljube, ki se pretvorijo v laži. Slovencem je potrebno dati kanček svobode, da lahko po šihtu "fušajo" in zaslužijo po še eno plačo, s katreo lepo živijo, posebno če je neobdavčena.
To tovariš Milan dobro ve, zato svoje ljudi usmerja k temu, da ugonabljajo svoje nasprotnike, da jih mediji čim bolj blatijo, če pa je potrebno nanje spustijo tudi organe pregona, ki jih je v Sloveniji precej in so namenjeni izključno pregonu političnih naspritnikov. Kar ne zmore RTV, POP TV, kar ne znmorejo DELO, Dnevnik, Večer, ali Mladina, zmore tožilstvo, Računsko sodišče, KPK, in podobna navlaka. Če še to ne zadostuje so tukaj nevladen organizacije Metelkova in fakulteete, kjer pritlehni hlapci Udbe uničujejo demokracijo in se klanjajo Murgeljskmu baronu.
To je politična scena v Sloveniji, vse ostalo je peskovnik. Nima smisla se igrati v preskovniku, to je za otroke. Potrebno je ustvariti demokracijo.
To pa je težka naloga. Dokler bo Slovenec lahko "fušal", dokler bo državni uradnik plačan preveč za to, kar naredi, dokler bodo fakultete redile znanstvenike-hagiografe in dokler bodo nevladene organizacije zalivane s proračunskim sedstvi, se politična scena v Sloveniji ne bo spremenila.
Erliha so počili.
Če se bo kdo resno lotil globoke države, mu skoraj zanesljivo sledi šus v glavo!
Ljubljana
Kaksno politicno truplo ??? Pisci, raje se vprasajte kaj se dogaja s slovenskim folkom kolikor ga sploh se je...je pri sebi?? Da voli take laznivce, divjake in prevarante? Kaj je vlada vlozila v postopek?! Iznicenje vse glob in kazni v visini 5,7 mio evrov!! Ker da ni bilo zakonske podlage??? Pa kje mi zivimo? Ta zmazek mora na US , ce bo sprejet ?!!
Johan
Naravnost bravurozno!
Realist
Holob je patološki lažnivec po vsem videnem. Koliko denarja je opral ta človek preko finančnih mul. Razvajen in nikoli odrasel sinček direktorja elektraren iz nekih časov. Državo nam vodi totalen blefer.
Peter Klepec
Ja, pa saj ni bil izbran, da bi vodil drzavo. Saj tega niti ne zna in nihce ni trdil, da zna.
stanislav
če bi vlada JJ streljala takšne kozle kot to dela golobnjak bi morala že zdavnaj pakirati iz vladne pijače, saj bi vsi mediji od kritike že ponoreli, sedaj so pa sluzasto lakajsko tiho in se celo trudijo opravičevati vse neumnosti, ki jih ta vlada sedaj počne
IgorP
JJ ni streljal kozle, on jih je zadeval in položil! Če bi porihtal pokojnine, se Rupar sedaj ne bi drl, mislijo eni! A Rupar je samo Janšev pred jezdec pri pohodu na oblast!
romanos1
Tino misli verjetno napadanje na interpelaciji.Če prav razumem,je bila za debato,kako naprej.Menim,da je bilo s strani JJ rečeno marsikaj,kar novinarji v bistvu ne upate vprašati PV.
VODA
iz vaših ust v božja ušesa!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.