Robert Golob ni več najmanj uspešen politik v državi, na vrhu uspešnih presenečenje

Medtem ko v državi vlada politično zatišje, počitniško pohajkovanje po Siciliji z uradno spremljevalko Tino Gaber si je za prvomajske praznike privoščil tudi predsednik vlade, se je ocena dela njegove vlade in uspešnost Goloba samega med poznavalci politike odbila od dna. 

Če so sodelujoči v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti dela slovenskih politikov premierja v marcu ocenili za najmanj uspešnega politika, je v aprilu devet drugih ocenjenih slabše od njega. Z najvišjim povprečjem pa so poznavalci ob bok Anžetu Logarju, nekoliko presenetljivo ali pa tudi ne, postavili predsednika SLS-a Marka Balažica. Slednje namiguje, da je ob odmevnem kmečkem puntu vsaj del vode uspel usmeriti na mlin stranke, ki jo vodi.

Ta čas razmeroma pasivni politik SDS-a, Anže Logar, je sedmič v zadnjih devetih mesecih za uspešnost svojega političnega (ne)delovanja prejel najvišjo povprečno oceno sodelujočih poznavalcih politike. A tokrat se mu je z enako pridružil predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažic: kmetje so bili pač s svojimi traktorji, s katerimi so tokrat vozili po ljubljanskem betonu in ne po kakšni odročni njivi, v ospredju, in to je tradicionalna baza SLS-a. Da je Balažic nekaj kmečkega zadovoljstva znal politično unovčiti, kaže zadnja anketa Mediane za POP TV, kjer se je podpora SLS-u več kot podvojila in med opredeljenimi anketiranci celo presegla prag 4 odstotkov.

Koliko bo Balažic pridobljenega uspel ohraniti na daljši rok, bomo videli, a tako anketni skok kot vzpon po naši lestvici uspešnih politikov meseca mu je lahko vzpodbuda za nadaljnje trdo delo ohranjanja SLS-a med živimi.

Tako dobro kot aprila še nikoli ni bila ocenjena vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, kar je najbrž posledica nekaj odmevnih nastopov v parlamentu in v Tarči na temo “ukinjanja” (ki to ni) dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Aktivist in politik Aleš Primc je glede na mesec poprej zdrsnil za 2 mesti, a je s svojo glasno kampanjo proti Zoranu Jankoviću in njegovem buldožerskem vlečenju kanalizacije čez ljubljansko pitno vodo ohranil visoko mesto med uspešneži. Šele nato sledita prva politika Nove Slovenije, Jernej Vrtovec in Matej Tonin, ki sta skupaj s stranko nekoliko v defenzivi, kamor jih je potisnil SDS-ov politični in medijski valjar. Cigler Kralj se je povrh vsega “povsem po nepotrebnem nekaj opravičeval,” kot je to komentiral Žiga Turk, ki je tako videl neposrečeno izvajanje vodje poslanske skupine NSi-ja glede predrznega nastopa poslanca Rebrška, ki je premierju Robertu Golobu naklonil vrč pitne vode. 

Janševo darilo Golobu v obliki interpelacije vlade, ki ga je premier zagrabil z obema rokama, je prvaka SDS nekoliko spustilo po naši lestvici najuspešnejših politikov. Nanjo pa se je, morda presenetljivo, prebil Šarčev operativec iz ozadja, Damir Črnčec. Zakaj, je obrazložil Bojan Požar.

“Damirju Črnčecu visoka ocena s pridihom sarkazma zaradi posla ministrstva za obrambo o nakupu štirih letal za gašenje, kjer so mediji gladko prezrli nenadno povišanje zneska za približno 1,6 milijona evrov,” je ocenil novinar. In dodal, da gre visoka ocena tudi Marku Balažicu, zaradi rahlega vstajenja Slovenske ljudske stranke ob kmečkem puntu.

Modro obarvana lestvica najmanj uspešnih

Še ne tako dolgo nazaj so bile naše lestvice najmanj uspešnih politikov meseca obarvane v odtenka rdeče. Zdaj prevladuje modra barva Gibanja Svoboda.

Pa vendar na čelu najmanj uspešnih ni več premier Golob, kot je bilo to prejšnji mesec. Zdaj je z odstopajočo najnižjo oceno prvakinja neuspešnih ministrica za javno upravo, Sanja Ajanović Hovnik, katere prizadevanja za uskladitev izhodišč za prenovo sistema plač v javnem sektorju očitno niso prepoznana kot uspešna. Takoj za njo je ministrica za kmetijstvo, Irena Šinko, ki ji povprečje zbija politična nemoč ob zaščiti interesov akterjev s področja njenega resorja, ki predvsem kmete spravlja v obup.

Obisk Ruande in Ugande v strganih kavbojkah očitno ni pozitivno vplival na rejting poslanke Svobode Mojce Šetinc Pašek, kot tudi ne preganjanje novinarja Bojana Požarja preko parlamentarne komisije, ki jo vodi.

Predsednica SD-ja Tanja Fajon je nizkih povprečnih ocen uspešnosti že vajena, kot vse bolj tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Da so med najslabše ocenjenimi skorajda same ženske, zagotovo ni plod seksistične nastrojenosti moških ocenjevalcev, kar dokazujejo lestvice neuspešnih iz preteklih mesecev, kjer moških “zmagovalcev” ni manjkalo.

Med deseterico najmanj uspešnih prevladujejo politiki vladne ekipe, razloge za kar je najbolje povzel Tino Mamić: “Vlada se je miselno že odpravila na poletne počitnice. Kot da bi od velike noči do začetka maja naredili počitniški most: nobenih izjav, nobenih akcij, premier pa je s svojo uradno ljubico na svoj in strankin največji praznik odletel v najdražji hotel na Sicilijo. Težava je, da si nihče od ministrov ne upa kaj veliko povedati v javnosti zaradi strahu pred predsednikom vlade, ki te lahko prisili celo v opravičevanje pred kamero.”

Ocena dela vlade: bolje, a še vedno slabo

Če je povprečna ocena vlade s strani naših analitikov v preteklih mesecih večinoma padala, se je tokrat nekoliko vendarle popravila ter na petstopenjski lestvici dosegla okroglo dvojko.

“Zapomnili si bomo dve vladni potezi: napoved ukinitve dopolnilnega zavarovanja, ki to ni oziroma ne bo, gre zolj za Golobovo marketinško potezo, in začasno – soglasno – zadržanje spornega zakona o tajnem sledenju Fursa na ustavnem sodišču. Kar pomeni, da vlada samo rešuje padanje svoje javnomnenjske podpore in sprejema pravno klavrne zakone, ki so jih potem prisiljeni ustavljati celo večinsko levo usmerjeni ustavni sodniki,” ocenjuje Bojan Požar. 

In nadaljuje s primerjavo: “Če je ustavno sodišče za nazaj razveljavljalo odloke Janševe vlade, sprejete med epidemijo covida-19, taisto ustavno sodišče že vnaprej ustavlja zakone Golobove vlade, sprejete v mirnem času, brez epidemije za vratom.”

Marko Pavlišič pa takole: “Če smo pred časom lahko ugotovil, da imamo od vlade vsaj časovnice, sedaj ugotavljamo, da niti časovnic več ni. Vlada si je z dokaj spretnim PR-om ob spremembi prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v obvezno sicer kupila nekaj časa, ampak račun bo prišel z obrestmi.”

Tino Mamić opozarja, da vlada doslej ni naredila skorajda nič. “Pričakovano. Edina razlika z letom nazaj je, da so po enem letu nekateri levičarski politiki tudi glasno priznali.” Vlada, ki bi s tako premočjo v parlamentu lahko izvedla drugo republiko (ukinila volilne okraje, spremenila grb, ukinila državni svet, uvedla pokrajine), se je po Mamićevih besedah po tihem sprijaznila, da ni naredila skorajda nič in da tudi vnaprej ne bo naredila skorajda nič. “Semenj ničevosti,” zaključuje odgovorni urednik tednika Domovina.

Žiga Turk prikimava in dodaja: “Lahko bi bilo slabše. Lahko bi kaj naredili. Škodljivega.”