Poznavalci o tem, kako bo vojna v Ukrajini zaznamovala volitve v Sloveniji

Rok Čakš
Foto: pixabay, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Agresija Putinove Rusije na Ukrajino je tragedija, ki, hočeš nočeš, vpliva tudi na naše notranjepolitično realnost. In to nikakor ne nezanemarljivo, sledi iz ocen političnih analitikov, sodelujočih v našem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov. 

Tokrat smo sodelujoče poznavalce povprašali tudi o vplivu ukrajinske vojne na predvolilna razmerja v Sloveniji: kdo se v spremenjenih notranjepolitičnih razmerah, ki so posledica nenadejane zunanjepolitične teme, najbolje znajde. Čeprav je tragična in žalostna, se je pač zgodila, ne bo je kar tako konec, in zaznamovala bo tudi državnozborske volitve v Sloveniji. 



Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, dr. Žiga Turk, mag. Sebastjan Jeretič, Tino Mamić, Alen Salihović, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Marko Pavlišič, Bojan Požar, Rok Čakš.



Slovenija, z njo pa dobršen del Evrope in sveta, se je 24. februarja prebudil v novo realnost. Lahko bi celo dejali, da se je čez noč spremenil svet. Najhuje in najbolj tragično seveda za Ukrajince. A posledice ruske agresije na Ukrajino bodo spremenile svetovna geopolitična razmerja.

Vojna v Ukrajini je zato že in bo ostala osrednja tema vse do slovenskih parlamentarnih volitev, ki bodo 24. aprila. Pomembno bo vplivala tudi na njihov razplet, je konsenz med trinajstimi sodelujočimi poznavalci politike. Prav nihče namreč ne meni, da bo vpliv vojne v Ukrajini na slovenske državnozborske volitve minimalen. Osem sodelujočih ga ocenjuje kot "nekaj srednjega", pet pa, da bo njihov vpliv velik.

Bojan Požar: "Vpliv vojne v Ukrajini bo na aprilske volitve kar velik, saj se vidi, da se je ta vojna tudi zelo čustveno dotaknila Slovenije, oziroma prebivalcev Slovenije. Celo bolj kot že skoraj povsem pozabljeni covid. To bo tudi prvič pri nas, da je/bo zunanja politika del predvolilne kampanje."



Kdo so politiki in stranke, ki so kos novemu izzivu


Čeprav smo lahko prepričani, da teme, če bi jo bilo mogoče povrniti v stanje miru in vzeti iz mize, prav nihče ne bi pogrešal, pa si je težko zatiskati oči pred dejstvom, da že pomembno zaznamuje slovenski notranjepolitični prostor. Prva soočenja, ki jih izvajajo Planet TV, N1Info in še kdo, so namenjena pretežno tej tematiki. In nekateri slovenski politiki se v njej znajdejo bolje kot drugi.

"Prorusko in protinatovsko razmišljanje v tem trenutku nikomer ne more koristiti," denimo opozarja odgovorni urednik tednika Domovina, Tino Mamič. "Vlada z aktivno in ne samo simbolično podporo Ukrajini pridobiva simpatijo s strani državljanov, ki so solidarni do napadene države," dodaja.

Dr. Žiga Turk v tem pogledu izpostavlja, da je opozicija v velikih težavah, ker v boju proti fašizmu niso več sami, ampak se proti fašistom bori tudi Putinova Rusija. "Čaka se junak na levi, ki bo rekel, "situacija je napeta, Slovenija potrebuje enotno zunanjo in varnostno politiko, zato podpiramo vlado, NATO in EU"."    

Da se v tej temi bolje znajdejo stranke, ki so del vlade, saj je le-ta na ukrajinsko vojno reagirala zelo dobro, ocenjuje tudi Bojan Požar, pri čemer izpostavlja predvsem SDS in NSi, zaradi vloge Janeza Janše in Mateja Tonina. "Na drugi strani, torej znotraj leve opozicije, bo večino tako imenovanih glasov »proti vojni« pobrala Levica, medtem ko Socialni demokrati, zaradi vidno begavih stališč Tanje Fajon, izgubljajo," nadalje ocenjuje znani novinar. Po njegovih besedah pa izgublja pa tudi Robert Golob, ker ga na sceni praktično ni, njegovo stališče o povečanju vojaškega proračuna, izrečeno na tisti njegovi edini tiskovni konferenci pa seveda ne paše njegovim morebitnim volivcem na levi.

Podobno za Gibanje Svoboda pravi dr. Miro Haček, saj ta "nima programa in programskih izhodišč in posledično tudi ne prav zelo jasno izoblikovanega stališča do zunanjepolitičnih vprašanj."  Profesor s FDV-ja opozarja, da se je Robertu Golobu celo zareklo, da ga zunanja politika ne zanima, kar nekdo, ki bi rad bil premier, ne bi smel izreči na glas, tudi če to zares misli.

Novinar informativnega programa Radia Ognjišče, Alen Salihović, ocenjuje, da sta SDS in NSI z odločnimi koraki v vladi dokazali, da vesta, kaj je vojna in kaj je boriti se za demokracijo. "To ljudje vidijo, ker verjamemo v strateške poteze vojaka (Janšo) in politologa (Tonina). Oba sta preudarna v korakih in odločena v dejanjih," meni.

Po njegovem pa je žalostno, da številni rusofili na levi, kot so SD, Levica, SAB in LMŠ, bolj kot rešitev vojne v Ukrajini vidijo priložnost to obrniti v svoj prid. "Če bi imeli resnične namene, ne bi obtoževali potez vlade, ki se na koncu izkažejo enotne znotraj celotne EU."

Tudi Salihović meni, da bo ta vojna najbolj šla navzkriž Gibanju Svoboda. "Saj nekdo, ki je živel zgolj od tujega denarja in si svoje 10.000 nalagal na račun, ne more iskreno govoriti, kaj bo in ne bo vojna prinesla. Nekdo, katerega poslanci bodo maček v žaklju, pač tudi ni primeren za predsednika vlade, vsaj ne v krizi, v kateri je trenutno Evropa in tudi svet, in v krizi, ki še prihaja." dodaja. 

Po njegovem v takšnih razmerah potrebujemo preverjene in odločene politike. Ne pa novincev, katerih prva služba bo poslanec državnega zbora ali pa presedlanje iz enega državnega stolčka na drugega. Kot še pravi Alen Salihović, le nekdo, ki je skusil vojno ali trdo delal za to, kar je danes, lahko primerno sodi in ocenjuje."

Bloger Sašo Ornik, sicer poglobljeni poznavalec Ruske federacije, meni, da bo vojna v Ukrajini na politično tekmo imela posreden vpliv. "Ne, ker bi se volivci odločali na podlagi tega, kako posamezne stranke vidijo vojno, ker so vse bolj ali manj na isti strani, ampak ker bo ta tema zasenčila druga vprašanja. S tem bo opozicija imela manj manevrskega prostora, da napada SDS in NSi," zaključuje svoje razmišljanje. 

Pod črto, v spremenjenih notranjepolitičnih razmerah pod vplivom vojne v Ukrajini se po mnenju poznavalcev najbolje znajdeta SDS in NSi, daleč najslabše Levica, ne kaj dosti bolje pa ostale stranke KUL-a ter seveda Gibanje Svoboda.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Divje narave se ne da ukrotiti na globalni ravni. Lahko se ji le pametno prilagodimo in jo lokalno ukrotimo
  • 13. 08. 2023
Poznavalci o dolgoročnem vplivu poplav na slovenski politični prostor in kdo od politikov bo iz njih izšel močnejši
  • 07. 09. 2023
Ambrožev most kot manifest za novo ekonomsko liberalno politično gibanje? Ja in ne.
  • 13. 08. 2023