Poziv pred Olimpijskimi igrami: »Moški ne bi smeli nastopati v ženskih športih«

Športnice so pred olimpijskimi igrami v Parizu pozvale Združene narode, naj ukrepajo in podprejo pravičnost v ženskem športu. Na ženevskem svetu za človekove pravice so pozvale države članice mednarodne organizacije ZN, naj biološkim moškim, ki se identificirajo kot ženske, preprečijo tekmovanje v ženskih športih in tako podprejo pravičnost v ženskem športu in človekove pravice žensk.

Britanska olimpijska plavalka Sharron Davies in atletinja Chelsea Mitchell sta se pridružili posebni poročevalki Združenih narodov Reem Alsalemi pri pozivu državam ZN, naj ukrepajo in zaščitijo ženski šport pred nepravičnostjo, ki jo vnašajo države, ki dovoljujejo biološkim moškim nastopati v ženskih športih.

Moški v ženskah ekipah

Ena od teh držav je zvezna država Connecticut v ZDA. Preden je ta dovoljevala biološkim moškim nastopati v ženskih športih, je bila atletinja Chelsea Mitchell najhitrejša tekačica v državi. Ko je država začela dovoljevati transspolnim ljudem, da so lahko sodelovali v ženskih športih, je nenadno začela izgubljati kolajne. Izgubila je štiri naslove državne prvakinje, dve nagradi New England in številne druge stopničke.

Danes atletinja toži Medšolsko atletsko zvezo v Connecticutu, ker dovoljuje transspolnim osebam, da tekmujejo in zmagujejo v ženskih športih. »Trdo sem delala za to, da sem bila državna prvakinja, nato pa sem štirikrat gledala, kako je ta naslov prejel moški tekmovalec. Bilo je srce parajoče. Še bolj frustrirajoče je bilo vedeti, da sta dva moška postala državna prvaka v ženski disciplini, medtem ko smo bila dekleta v naši kategoriji potisnjena v ozadje. Leta 2019 sem v teku na 55 metrov padla na tretje mesto, pred mano sta bila dva moška tekača. Z vsakim takim porazom je vedno težje poskusiti znova. To je uničujoča izkušnja,« je povedala za FoxnewsDigital. »Ti porazi so mi začeli sporočati, da nisem dovolj dobra, da moje telo ni dovolj dobro in da ne glede na to, kako trdo delam, verjetno ne bom uspela, ker sem ženska. Dekleta povsod po svetu se morajo zavedati svoje vrednosti, zato sem prišla sem, da bi pozvala združene narode, naj se zavzamejo za človekove pravice žensk in deklet v športu po vsem svetu.«

Prejemanje testosterona

Predstavili so še štiri druge take primere, podobno izkušnjo pa je opisala tudi britanska plavalka Sharron Davies, ki je zlato olimpijsko medaljo izgubila leta 1980, ko je tekmovala proti nemški tekmovalki. Tedaj so nemške plavalke od najstniških let prejemale testosteron in nenadno so se rezultati nemških ženskih plavalk močno izboljšali.

Na žalost so številne plavalke, ki so v 80-ih letih prejemale testosteron že v mladosti, kasneje imele številne zdravstvene težave, vključno s prirojenimi napakami pri rojstvu otrok. Vse od tlej je Daviesova velika zagovornica pravičnosti v ženskem športu in pravi, da močno sočustvuje z nepravičnostjo, s katero se danes soočajo ženske v ženskem športu. »Natanko vemo, da fizične sposobnosti, ki jih prinaša testosteron, dajejo moškim nepopravljivo in nepošteno prednost – kljub vsemu znova in znova moški dobivajo možnosti, da tekmujejo na dogodkih in tekmovanjih, ki so namenjeni ženskam, kar povzroča, da ženske tekmovalke izgubljajo. To je največji športni zločin 21. stoletja,« je Davisova povedala za Fox News Digital.

Sodelovanje transspolnih oseb v ženskih športih kot politična stvar

V podkastu Kyla Millisa pa je pojasnila, da je problem v ZDA v tem, da sodelovanje transspolnih oseb v ženskih športih vidijo kot politično stvar, kjer so demokrati temu naklonjeni, republikanci pa ne. A pri tem opozarja, da gre za veliko večji problem kot to, da se transspolnim osebam omogoči sodelovanje v športu, saj biološke danosti moškim omogočajo veliko prednost, ženske pa zato izgubljajo voljo in željo za sodelovanje v športu.

Kot pravi, je zanimanje za šport med dekleti že tako majhno po vsem svetu in ženske je danes težko spodbuditi, da so fizično aktivne in da ostanejo fizično aktivne skozi vse življenje, vse to pa stvari le še poslabšuje. Celo do te mere, da zaradi moških v ženskih športih starši svoje otroke izključujejo iz športa. »Če bodo dekleta mislila, da tako ali tako nimajo možnosti za uspeh, se bodo sama izključila iz športa, tudi njihovi starši jih bodo izključili iz športa. V Veliki Britaniji se to že dogaja v kontaktnih športih. Ko so mame in očeti prišli na tekmovanje in videli, da je na drugi strani moški, so preprečili svojim hčeram, da bi sploh tekmovale.  Ker so se preprosto zavedali, da obstaja veliko večja možnost hudih poškodb in niso bili pripravljeni sprejeti tega tveganja. Začnejo se torej sami izključevati.«

Treba je poiskati druge rešitve

Kot pravi, zaradi neke manjšine ne bi smele trpeti druge skupine ljudi, ampak je treba poiskati druge rešitve. »To, kar se dogaja športnicam in dekletom, je huda zloraba človekovih pravic z velikimi posledicami. Ne gre le za pravičnost in varnost v športu, ampak tudi za njihove možnosti za uspeh v športu, priložnosti za štipendije in tako naprej. Ker smo to vprašanje sedaj naslovile na vrh ZN, je nujno, da mednarodna skupnost stori vse, kar je v njeni moči, da zaščiti osnovne človekove pravice žensk in deklet v športu.«

Z njo se strinja Giorgio Mazzoli, direktor zagovorništva ZN in moderator pogovora, ki je dejal, da športne zveze, nacionalne vlade in Združeni narodi ne morejo več ignorirati glasov žensk in deklet, na katerih dosežke neposredno vpliva sodelovanje moških v ženskih športnih kategorijah: »Športnice imajo enake pravice do poštenosti, varnosti in zasebnosti tako na igrišču kot izven njega. Oblasti morajo slediti znanosti in vztrajno podpirati integriteto in poštenost ženskega športa.«