Povojna Sirija: koliko bo stala postavitev države na noge in kdo jo bo financiral

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Čeprav je do konca vojne v Siriji še daleč, postaja vse bolj jasno, da bo na oblasti v Damasku še vedno ostal aktualni sirski predsednik Bašar-al-Asad.

EU, ZDA in države v Perzijskem zalivu imajo v rokah le eno orodje, s katerim lahko pritiskajo na njegov režim, in to je povojna rekonstrukcija Sirije, piše Spiegel.de. 

Od tristo milijard do bilijona


In ta ne bo poceni. Po ocenah Združenih narodov bo le-ta stala 300 milijard ameriških dolarjev, sam Asad je govoril o 400 milijardah, nekateri strokovnjaki pa ocenjujejo, da bo stroškov za več kot bilijon ameriških dolarjev.

Narejena škoda je gromozanska. 10 do 15 let bo potrebnih zgolj za novo postavitev hiš in izgradnjo cest.

Rusija, Iran, Kitajska, ... ?


Rusija in Iran sta med vojno s svojimi vojaškimi silami pripomogli k temu, da se je Asad lahko ohranil na oblasti. Za prisotnost v Siriji pa sta Asadovi zaveznici morali globoko seči v žep. Moskva je porabila vsaj 4 milijarde dolarjev, Teheran vsaj 6 milijard, zaradi česar si vladi ne želita porabiti še več milijard za postavitev države na noge.

Zato Asad računa na Kitajsko, ki je že leta 2017 za različne projekte Siriji namenila dve milijardi dolarjev. Realiziralo se je vsega skupaj bolj malo, saj je kitajski predsednik Ši Džinping dal jasno vedeti, da je stabilnost države osnovni pogoj za naložbe.

Putin: pomoč Siriji mora priti z Zahoda


Po besedah Vladimirja Putina se mora z rekonstrukcijo Sirije ukvarjati Zahod, pri tem pa mora začeti čimprej. Na nedavnem srečanju z Angelo Merkel je izrazil mnenje, da se mora zaradi neuspešnosti načrta izpodbijanja Asadovega režima začeti čim hitreje razmišljati, kako postaviti državo na noge.

Hkrati, meni Putin, je treba ukiniti sankcije proti vladi v Damasku, saj v nasprotnem primeru le-ta ostaja zavezanih rok. Najkasneje do vrha o Siriji, ki bo potekal 7. septembra v Carigradu, se mora zasnovati načrt. Navsezadnje Evropa želi, po njegovih besedah, da bi lahko sirske begunce čim hitreje vrnili v domovino, kar pa se brez takšnega načrta ne bo zgodilo kmalu.

Merklova je na tej točki Putina zaustavila in na predloge odgovorila, da je tovrsten program možen edinole v primeru, da se bodo omogočile demokratične volitve. Le pri legitimni vladi se bo lahko umaknilo sankcije. Odvrnila je tudi, da se bo Sirce vračalo domov le v primeru, da bodo lahko v domovini svobodno zaživeli.

Vlada sama prenovi ni kos


Za vlado Damasku je obnova prevelik zalogaj. To se odraža že pri mestu Homs, kjer so vladne čete popolnoma odstranili upornike že leta 2014. V štirih letih so komaj kaj popravili, pa še to predvsem stavbe z večjim simbolnim pomenom.

S pomočjo krščanskih organizacij se je obnovilo nekaj cerkva, čečenski predsednik Ramzan Kadyrov je sponzoriral obnovo mošeje. Pokrito tržnico zgodovinskega pomena v starem mestnem jedru so deloma prenovili s finančno pomočjo Združenih narodov.

Begunci doma niso zaželjeni


Predvsem predeli, ki so jih zavzemali uporniki, pa so še vedno četrti duhov. Vlada ne kaže zanimanja, da bi se njihovi nekdanji prebivalci vrnili. Pred letom dni je sam Asad dejal, da čeprav je vojna uničila infrastrukturo, je vseeno pripomogla k "bolj zdravi in homogeni" družbi. Aprila je celo izdal Dekret 10, ki ponuja pravno podlago za prepoved vstopa beguncem in razlastitev izseljenih oseb.

ZDA so prejšnji teden pridržale 230 milijonov dolarjev, ki so jih nameravale nameniti projektom civilne stabilizacije, predvsem oskrbi z elektriko in vodo ter odstranjevanju min, na nekdanjih ozemljih islamske države. Po drugi strani pa so finančno pomoč vladi ponudile zavezniške države: Savdska Arabija in Združeni arabski emirati bosta skupaj prispevali 150 milijonov dolarjev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Možina, Makarovič
Enaki vatli za vse
11. 6. 2024 ob 13:08