Poraz v zmagi, zmaga v porazu

Referendumska tritedenska avantura je končana. Samo navidezno je zmagala vlada, v resnici pa je koalicija večkratna velika poraženka. Vedno bolj se utaplja v lastni »kaši«. Če do zdaj njena neenotnost, za katero smo sicer vedeli, še ni bila tako očitna, se je pa sedaj pokazala v vsej svoji goloti. Vladna koalicija je razcapana, razcefrana. Gibanje Svoboda je volilo za, Levica proti, SD se je vzdržala. Kako naj to razumemo?

V normalnih demokracijah se lahko pojavijo nesoglasja, ki se tako ali drugače rešijo, sicer koalicija razpade. Naša demokracija pa ni normalna. Kar je bilo v zadnjih tednih in dneh javno izrečenega, niso »nesoglasja«, temveč temeljna razhajanja. Koalicijske stranke so v tej krizi druga drugo obravnavale brutalno sovražno, tako da se normalen državljan lahko vpraša, če in kaj imajo sploh še skupnega. Razdor v koaliciji je tolikšen in tako očiten, da bo ob tem verjetno težko manevrirati. Bodo pa kljub temu voz hoteli zriniti do konca mandata, če ne bo kakih nepredvidenih zapletov.

Naša demokracija ni normalna. Kar je bilo v zadnjih tednih in dneh javno izrečenega, niso »nesoglasja«, temveč temeljna razhajanja.

Drvenje v prepad

Zgodba pa še ni končana oziroma se je šele začela. Vladno zatrjevanje, da je šlo za pravniško vprašanje, povezano z nejasnim referendumskim vprašanjem, je zavajanje. Ves čas je bilo jasno, da je zadeva izključno politična. Ali k Natu prispevati pet odstotkov BDP-ja ali ne. To je »zmaga« predsednika vlade, ki je v Haagu to podpisal, doma pa govoril drugače. Da bo jasno! Teh pet odstotkov je podpisal Golob in njegovo Gibanje Svoboda, ne kaka druga, bolj pronatovska stranka. To si moramo državljani zapomniti, kajti čez nekaj mesecev oziroma po volitvah se kaj lahko zgodi, da bo medijski stroj naprtil zalogaj drugi vladi.

Kot zunanji učinek tega škandala je škoda za Republiko Slovenija pred svetom že narejena in je razveljavitev sklepa o referendumu ne bo zmanjšala. Kolikor bi jo, bi jo samo zato, ker naši sosedje in partnerji v svetu vedo, kakšna je naša sedanja vlada, in komaj čakajo na spremembo.

Tisti, ki od vsega začetka napovedujejo padec take vlade in skorajšnje predčasne volitve, igrajo daljnosežno šahovsko igro. Vlado s tem stalno izzivajo in povzročajo, da vztraja na svoji dosedanji poti brez izhoda. Vsakič, ko so omenjene predčasne volitve, premier hiti z odgovorom in se zaklinja, da »tega filma ne bo videl nihče«, najmanj pa prvak opozicije. Na ta način slepo in nekritično drvi naprej in nepolitično, kot neprišteven otrok v peskovniku, nemočno in neučinkovito maha po zraku, kot je to storil z referendumom o članstvu v Natu. Namesto da bi koalicija odstopila in pred volitvami prevetrila volilno ozračje, za kar sedaj tudi nima več časa, vedno bolj drvi v prepad oziroma si koplje grob. Opoziciji ni treba drugega kot »usesti se pred hišo in čakati, da mimo prinesejo truplo sovražnika«. Toliko je že nagrmadenih »napak«, da bo (tako kot ob mnogih podobnih primerih v zgodovini) verjetno kmalu dovolj kaplja ali kamenček, da vse zgrmi.

Slika Doriana Graya

Slabo leto pred volitvami volivci seveda vse to gledajo, četudi ne vidijo in ne razumejo preveč. Pred tremi leti so jim ponovno postavili na ogled sliko novega Doriana Graya. Mnogi so šli za junakom in verjeli njegovi zunanjosti. Niso pa vedeli (niti niso mogli pričakovati), kako se bo spreminjal resnični junakov portret, medtem skrit na podstrešju, ki se je kremžil in postajal vedno večja spaka z vsako sprevrženostjo, ki jo je Dorian naredil v 18 letih. Na koncu romana Dorian Gray prebode portret z ogabnim človekom na podstrešju, kmalu za tem pa služabniki prav tam najdejo obrnjeno situacijo: pod sliko normalnega človeka na platnu je na tleh truplo grozno spačenega. Slovenski Dorian gotovo ne bo zdržal 18 let, saj se že po treh letih vse sprevrača. A koliko Dorianov Grayev nam bodo še servirali kot rešitelje? Slika enega takega je že najavljena za oktober.  

Referendumska dilema iz teh dni nam je lahko samo za izkušnjo in poskusni primer za mnoge druge. Kaj bo prevladalo? Ali ankete, na katerih približno 70 odstotkov vprašanih soglaša s članstvom v Natu in dvigom prispevkov, ali nasprotovanje petim odstotkom BDP-ja, kar je Golobova vlada podpisala v Haagu in bo treba odriniti za skupno varnost? Zadeva bo spet zelo vroča ob sprejemanju proračuna, ko bo treba obljubljeno izpolniti. Današnja vlada zdaj ne more ne naprej ne nazaj: ven iz Nata ne more, če je v njem, pa posledično v koaliciji vse škriplje.

Dejstvo je, da ves čas te vlade lebdimo v posplošeni fikciji. Neprestano nam tvezijo, da je stvarnost normalna in uravnotežena (npr. »Slovenija je varna država«, »Republika Slovenija izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti«, »Kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN smo spoštovani partner«, »Koalicija je trdna« itd.). Če pa gre kdo »na podstrešje«, bo videl, da je slika oziroma odslikava že močno spačena. Samo želimo si, da nas ob tolikšni revščini ne bi zadele preizkušnje, ki jim zaradi neodgovornosti današnje vlade kot narod ne bi mogli biti kos. 

Ves čas te vlade lebdimo v posplošeni fikciji. Neprestano nam tvezijo, da je stvarnost normalna in uravnotežena. Če pa gre kdo »na podstrešje«, bo videl, da je slika oziroma odslikava že močno spačena.