Ponovno se odpira možnost za neracionalno porabo ob koncu leta

Primanjkljaj državnega proračuna je v enajstih mesecih letošnjega leta znašal skoraj 400 milijonov evrov, do konca meseca pa naj bi se povečal še za celo milijardo. Fiskalni svet opozarja, da to znova odpira možnost za neracionalno porabo ob koncu leta – enako kot decembra 2023.

Fiskalni svet je na svoji spletni strani objavil novo številko publikacije Mesečna informacija. Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v enajstih mesecih letošnjega leta znašal -0,4 milijarde evrov oziroma slabo tretjino primanjkljaja v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj v letu 2024 znašal -1,4 milijarde evrov. 

Letošnji saldo, sicer brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov, je izkazal presežek v višini 100 milijonov evrov,  podobno kot v enakem obdobju lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali nekaj manj od 500 milijonov evrov in so predstavljali štiri desetine obsega ukrepov v enakem obdobju lani, ko so znižali približno 1,2 milijarde evrov. Za letos je predvidenih 713 milijonov evrov oziroma  0,7 milijarde evrov odhodkov za interventne ukrepe - brez upoštevanja Sklada za obnovo.

Rast »očiščenih« odhodkov - brez interventnih ukrepov - je znašala 9,3 odstotka in se je okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani. Letošnja rast je v največji meri posledica visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti v novo ustanovljen Sklad za obnovo, ter transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin, ugotavlja fiskalni svet pod vodstvom Davorina Kračuna.

Enako kot Fiskalni svet je tudi Evropska komisija ocenila, da srednjeročni fiskalno strukturni Načrt za obdobje 2025-2028 formalno ustreza zahtevam evropske zakonodaje. Ob tem tudi Evropska komisija opozarja na tveganja, da bo dejanska rast neto izdatkov višja od zahtevane oziroma dovoljene kot posledica sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, reforme zdravstvenega sistema in odstopanj od načrtov pri izvedbi večjih investicijskih projektov. Da bi lahko bila rast neto izdatkov občutno višja od zahtevane, nakazuje tudi sprejeta sprememba državnega proračuna za leto 2025, ki predvideva rast porabe brez interventnih ukrepov za 12,3 odstotka. Po Načrtu bi lahko rast neto izdatkov celotnega sektorja država v letu 2025 znašala največ 5,6 odstotka.

Realizacija interventnih ukrepov januar-november 2024

Za sanacijo posledic poplav je bilo do konca novembra izplačanih 354 milijonov evrov od predvidenih 540 za celotno leto 2024. Letošnja realizacija znaša v povprečju dobrih 30 milijonov evrov na mesec. Na osnovi zadnje razpoložljive ocene letne realizacije s strani ministrstva za finance naj bi bilo decembra porabljenih še skoraj 190 milijonov evrov. Največji del letošnje realizacije predstavljajo vzdrževanje vodotokov in subvencije podjetjem. Poleg tega je bilo po razpoložljivih podatkih do konca oktobra v Sklad za obnovo vplačanih 225 milijonov evrov (donacije, dobiček SDH in del, ki izvira iz povišane stopnje davka na dohodek pravnih oseb) od predvidenih 413 milijonih. Izplačila iz sklada se bodo začela prihodnje leto. Iz vidika virov za sanacijo po poplavah je Evropska Komisija avgusta letos Sloveniji odobrila še 328 milijonov evrov v okviru Solidarnostnega sklada (poleg decembra lani prejetega predplačila v višini 100 milijonov evrov). Na osnovi podatkov Ministrstva za finance je bilo do konca novembra s sredstvi Solidarnostnega sklada financiranih 298 milijonov evrov ukrepov za odpravo posledic lanskih poplav. Za odpravo posledic draginje je bilo letos izplačanih 126 milijonov evrov. Pretežni del predstavljajo nadomestila dobaviteljem električne energije in plina. Za Covid je bilo letos iz državnega proračuna izplačanih 16 milijonov evrov - pretežni del je bil namenjen za cepiva in cepljenje.