Politični analitiki: političarka meseca Romana Tomc, najuspešnejši listi SD in LMŠ

Rok Čakš
2

Našo redno mesečno lestvico uspešnosti delovanja slovenskih politikov, ki jo s svojimi ocenami sestavljajo poznavalci slovenske politike, so tokrat pričakovano zaznamovale volitve v Evropski parlament. 

Sledeč rezultatom se je, glede na mesec poprej, vrstni red tako med najbolj uspešnimi kot najbolj neuspešnimi politiki močno premešal. Na vrh so skočili trije uspešni kandidati za evropske poslance, na dno pa so padli tisti kandidati ali predsedniki strank, ki so najbolj razočarali.

Glede presoje uspešnosti posameznih kandidatnih list so analitiki na vrh postavili Socialne demokrate in Listo Marjana Šarca

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: Sebastjan Jeretič, Ivan Puc, Tino Mamić, Dejan Steinbuch, Luka Lisjak, dr. Miro Haček, Sašo Ornik, Igor Vovk, Tanja Dominko, Aljuš Petrinač, Helena Jaklitsch, dr. Matevž Tomšič, dr. Matej Lahovnik, Rok Čakš 

Izplen evropskih volitev za posamezne kandidate je prinesel velike turbulence na lestvici uspešnega delovanja slovenskih politikov. Če so politični analitiki uspeh Bernarda Brščiča, da zbere potrebnih 1.000 podpisov in se vključi v evropsko tekmo, ocenili z najvišjo oceno uspešnosti med vsemi, se je tokrat znašel globoko na dnu lestvice neuspešnih politikov.  Podobno velja za dr. Žigo Turka, ki je v aprilu prav tako kotiral povsem pri vrhu uspešnosti, v maju pa zdrknil med neuspešne.

V nasprotni smeri (navzgor) pa je potovala v aprilu najmanj uspešna političarka Irena Joveva. A uvrstitvi v Bruselj in lepemu številu preferenčnih glasov navkljub analitiki do njenega uspeha ostajajo nekoliko bolj zadržani.

Prepričljivi televizijski nastopi, impresivnih 40.364 preferenčnih glasov in osvojitev prvega mesta med kandidati liste SDS+SLS so na vrh lestvice uspešnosti politikov v maju izstrelili Romano Tomc.

Takoj za petami je še en veliki dobičkar minulih volitev, SLS-ov Franc Bogovič, Ljudmila Novak na tretjem mestu pa se je, za razliko od dr. Milana Zvera, obranila “napada” nižje uvrščenih kandidatov z liste. Za Zvera drugo mesto ni bilo usodno, je bilo pa za Lojzeta Peterleta, ki ga posledično najdemo v družbi neuspešnih politikov meseca.

Z lestvice neuspešnih med šesterico najbolj uspešnih se je pričakovano prebila tudi rekorderka po preferenčnih glasovih, Tanja Fajon, le tri mesta za njo pa je kolegica iz LMŠ, Irena Joveva.

Vse višje kotira tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca; odmevno dejanje je zgornjemu domu parlamenta uspelo doseči z vetom na spremembo imena praznika Vrnitve Primorske k matični domovini, ki nato v državnem zboru ni dobila absolutne večine.

Poslanci, ki v evropski tekmi niso bili tako aktivni, so ta mesec po pričakovanjih po lestvici zdrsnili nekoliko navzdol.

 

Pri lestvici najmanj uspešnih politikov meseca je na prvi pogled opaziti, da je kanček manj rdeča, kot je bila do sedaj.

Povsem na dnu, z najnižjo možno povprečno oceno – prav vsi analitiki so ji podali “zelo neuspešno” – se je znašla pogorela spitzenkandidatka evropske levice, Violeta Tomić.

Njenemu polomu ni uspel parirati niti “luzer” s kontinuiteto, predsednik izginjajoče SMC, dr. Miro Cerar, niti visokoleteči-nizkopadajoči dr. Igor Šoltes.

V tej družbi je še nekaj politikov, o katerih si svoje misli tudi javnost; na čelu s Karlom Erjavcem in Miho Kordišen.

Gnečo med majskimi poraženci delajo še mag. Bernard Brščič, Luka Mesec, zdaj že bivša evropska poslanka Patricija Šulin in zatiralec zasebne pobude v vzgoji in izobraževanju, šolski minister Jernej Pikalo.

Kanček bolje sta ocenjena Alenka Bratušek in najvišje kotirajoči poslanec Levice, dr. Matej Tašner Vatovec. Dejan Židan je lestvice neuspešnih že vajen, čeprav se je tokrat povzpel bližje točki preskoka med “uspešne”. V neugledni družbi pa sta se znašla še v aprilu uspešna Lojze Peterle in dr. Žiga Turk

 

“Bernard Bršič je med največjimi poraženci volitev v Evropski parlament. Izkazalo se je, da DOM nima možnosti SDS-u odščipniti zadostnega dela podpore, da bi ta stranka lahko v prihodnje resno nastopala na političnem parketu,” meni znani slovenski politični bloger Sašo Ornik. Kot pravi, tudi Levica ni dobila toliko, kot bi hotela, a po njegovo njen neuspeh ni katastrofalen. “Drugače je za Violeto Tomić, saj bo odgovornost za neuspeh prevaljen na njena ramena. Vsaj delno upravičeno.” 

Dr. Matej Lahovnik pa ocenjuje, da je zunanji minister Cerar očitno izgubljen v času in prostoru, saj se je s predlogom o skupnem varovanju meje z Italijo povsem osmešil. “Tako je pravzaprav slovenski zunanji minister, ki je pred tem kritiziral avstrijsko vlado zaradi nadzora na severni meji, sam predlagal notranji nadzor meje EU in s tem rušenje schengenskega režima,” opozarja profesor ekonomije.

Lahovnik ugotavlja, da namesto, da bi vse sile usmerili v varovanje naše južne schengenske meje, se Slovenija s pomočjo vodje naše diplomacije vse bolj zapleta.

Po njegovem prepričanju si negativno oceno tokrat zasluži tudi minister Poklukar, ker ne predlaga spremembe azilne zakonodaje, ki jih je pripravila že njegova predhodnica Vesna Gyoerkeš Žnidar. Če bi se Poklukar bolj odločno postavil, bi mu mogoče tudi premier prisluhnil in spremenil stališče.

Katere liste so bile najbolj in katere najmanj uspešne?

Vrstni red volitev je sicer znan, a ta še ne da realne predstave o tem, katere liste so bile pri razdelitvi evroposlanskih sedežev bolj in katere manj uspešne.

Sodelujoči politični poznavalci na prvi mesto zmagovalcev z enakim povprečjem postavljajo kandidatni listi Socialnih demokratov in Liste Marjana Šarca. Z nekoliko nižjim, a še vseeno visokim povprečjem sledita listi SDS+SLS in Nove Slovenije.

Vse drugo je za analitike smatrano kot poraz, pri čemer sta še najmanj očitno izgubila SNS in SAB, medtem ko so povprečja vseh drugih list bližje enki kot dvojki.

 

“Uspeh instantnih strank na volitvah nima velike zveze s kampanjo in samo ponudbo,” opozarja Tino Mamić. Po njegovem bi na listi LMP za EP “izvolili tudi siničko, če bi jo postavil na listo.” Po drugi stani pa bi po njegovem prepričanju listi NSi tudi Mohatma Gandhi prinesel le kak odstotek ali dva.

“Dokler bomo imeli take medije, se ne bo spremenilo nič,” je prepričan znani publicist.

Ocena uspešnosti dela vlade ostaja nespremenjena

Za konec smo, kot vsakokrat, sodelujoče politične analitike prosili še, da podajo oceno uspešnosti delovanja vlade (od 1 do 5). Ta je praktično enako nizka kot za mesec april, pri čemer pa je vendarle opaziti, da se je trend stalnega padanja povprečne ocene tokrat ustavil.

Zanimivo bo videti, kaj se bo s povprečno oceno uspešnosti vlade zgodilo v mesecu juniju, ko bodo v ospredju koalicijska pogajanja v zvezi s predlogom evropskega komisarja iz Slovenije ter spopadanje z vse bolj perečimi rednimi problemi, kot je denimo močno opotekajoč se zdravstveni sistem.

2 KOMENTARJI

  1. Na začetku se mi je zdel “projekt” zanimiv,nekaj novega,smiselnega,obetal je kolikor toliko “nevtralnost”,”objektivnost”,”verodostojnost”…Zdaj pa je to nekaj že davno “videno”. V “celofan” zavite “objektivno -subjektivne” ocene. V bistvu manjkajo kriteriji,objektivni merilnik in dejanska usmerjenost ocenjevalcev.
    In kar je še najbolj pomembno, je potrebno povedati in oceniti “temelj”,izhodišče : družbo/volilno telo.Koliko je normalno,kam je usmerjena,vrednote,moralno-etična izhodišča,svoboda pretoka informacij,misli,”nadzor” družbe/države. Vse to manjka oz. je zmešnjava.
    Že v sami analizi-članku je Tino Mamić “povedal veliko”.Če to drži in po moje drži,potem je jasno, zakaj je Brščič tako nizko in Joveva tako visoko.In zakaj “ocenjevalci” tega niso zaznali oz. se temu “pojavu” niso uprli? Takšnih in podobnih “zmed” je preveč,da bi vse zapisal.
    Očitno je,da se “forsirajo” politiki ene stranke,kar si lahko razlagam samo na en način. Opaziti je nastajanje “kritične mase” za širšo “utrditev” zavestnega priznanja “žlahtne desnice”.Če to že “forsira” globoka oblast/država,a potem to mora početi in sprejeti (tudi) zmerna desna sredina ? Malo hecno,če že ne “žalostno”.Depresivno! Ja,pogrezamo se v postsocializmu.
    In na koncu, ocena dela vlade.Kolikor mi je dano spremljati delo vlade,se sprašujem,kaj so vaši “eksperti” ocenjevali ? Pri najboljši volji in protekciji,si vlada ne zasluži višje ocene,kot je ena.To pomeni,da samo preživlja,ker mora.Njeno zavedanje lastnega delovanja je pod “nulo”. Vsi pa vemo,da predsednik vlade tega ne ve,zaradi lastnega napuha,prepotentnosti,ošabnosti in na koncu svojega ega.Če bi vedel,bi že mesec nazaj kot “pokončni politik” odstopil. Pa ne bo!
    Kot bralec si dovolim oceniti delo “ekspertov” z oceno nezadostno! “Eksperti” niso opravili svojega dela zadovoljivo v primerjavi z dejanskim stanjem v državi,politiki,družbi.Dejansko stanje ni dobro!

    • Ti si tudi politični analitk.

      Ker si pošten in objektiven, te ne bodo povabili k periodičnemu ocenjevanju našega političnega vsakdana, v katerem je za povprečnega človeka tako zelo, zelo malo veselja in optimizma.

      Sicer pa, zakaj bi bile politične analize tega portala drugačne ali pa celo boljše od Ninamedie!?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime