Politični analitiki: najbolj karizmatičen je Janša, resne stranke so SDS, SD in NSi

7
Uredništvo
Iz prvega od dveh predvolilnih soočenj v organizaciji Radia Ognjišče in Domovina.je (foto: Rok Mihevc)

Kaj so največje prednosti in slabosti posameznih strank v predvolilni tekmi? Katere stranke imajo karizmatičnega vodjo, katere zanesljivo volilno bazo, politični “know how”, podporo vplivnih skupin iz ozadja?

To je zgolj nekaj od vprašanj, ki smo jih v drugem delu našega anketnega vprašalnika zastavili poznavalcem slovenske politike, ki sodelujejo v naših ocenah družbeno-političnega dogajanja v Sloveniji.

Največ naštetih karakteristik, ki bi jih morala imeti vsaka resna, dobro organizirana stranka, so naši analitiki pripisali SDS, SD in NSi, kot karizmatičnega voditelja pa vidijo edino Janeza Janšo.

Sodelujoči poznavalci slovenske politike: dr. Matevž Tomšič, Vid Libnik, dr. Matej Lahovnik, dr. Ivan Štuhec, Andraž Zorko, Sebastjan Jeretič, Vasja Jager, Matej Cepin, Marko Pavlišič, dr. Matej Makarovič, Luka Lisjak, Urška Makovec, Helena Jaklitsch, Martin Nahtigal, Igor Vovk, Rok Čakš. Anketni vprašalnik je bil polodprtega tipa. Vsi sodelujoči so odgovorili na zaprta vprašanja, nekateri pa so dodali tudi opisne odgovore. 

Naslovno vprašanje sodelujočim političnim analitikom se je glasilo, kaj so največje prednosti posameznih strank, ki na letošnjih volitvah kandidirajo za državni zbor.

Pri tem smo našteli nekaj karakteristik, oziroma političnih značilnosti, analitike pa prosili, da zapišejo, za katero stranko veljajo.

Kriza karizmatičnih voditeljev

Najprej nas je zanimalo, za katero stranko bi lahko dejali, da ima karizmatičnega vodjo. Vsi razen dveh so navedli SDS, velika večina pa nobenega drugega. Še največ od ostalih, štiri glasove, je dobil vodja LMŠ Marjan Šarec.

Drugačna pa so razmerja pri vprašanju, katere stranke imajo zanesljivo volilno bazo. 14 sodelujočih je ponovno navedlo SDS, 12 sodelujočih SD in 9 sodelujočih NSi.

Prav vsi sodelujoči so SDS navedli pri vprašanjih, katere stranke so učinkovito organizirane in katere imajo politični “know how“. Velika večina političnih analitikov je obe karakteristiki pripisala še SD in NSi. Druge stranke so bile omenjene precej poredko.

Prednost katerih strank pa je dobra terenska mreža? Tokrat sta SDS in SD dobila enako število glasov (15) slabih pol manj NSi, šest analitikov pa je izpostavilo še SLS.

Pri vprašanju o bogatem kadrovskem naboru so bili analitiki bolj zadržani. Devet jih je izpostavilo SD in sedem SDS. Med ostalimi sta bili omenjeni zgolj še NSi in SMC.

Kaj pa podpora medijev in interesnih skupin?

A v politični tekmi pogosto ni vse odvisno od strank samih. Zelo pomembna je medijska podpora, pa tudi podpora “stricev iz ozadja,” če uporabimo v pahorjanski besednjak.

In pri tovrstnih prednostih političnih strank je slika precej drugačna kot zgoraj.

Po prepričanju velike večine političnih analitikov imajo medijsko podporo SD, LMŠ, Levica in SMC (v tem vrstnem redu). Nekaj sodelujočih je izpostavilo še DeSUS in SDS, pri čemer so imeli v mislih predvsem lastno razvejano medijsko mrežo, ki jo je v zadnjih letih zgradila največja opozicijska stranka.

Nobena od drugih strank po mnenju političnih analitikov nima medijske podpore, ki bi pomenila prednost v volilni tekmi.

In podpora vplivnih skupin iz ozadja? To je po mnenju kar 16 od 17 sodelujočih poznavalcev politike največja prednost Socialnih demokratov. 11 jih je tovrstno podporo pripisalo Listi Marjana Šarca, šele 5 pa SMC in DeSUSU. Druge stranke so bile omenjene trikrat ali manj kot tolikokrat.

Čeprav smo že v nedeljo izpostavili mnenje političnih analitikov, da denar ne igra odločilne vloge v politični tekmi, smo naše politične analitike vprašali še, katere stranke imajo po njihovem mnenju dovolj denarja za močno kampanjo. Pri tem so največkrat navedli SMC, nato SD in SDS. Pet jih je omenilo še DeSUS, druge stranke pa sta izpostavila dva ali zgolj eden sodelujoči.

Kako na volitvah zmagali ali se vsaj dobro odrezati?

Bodo zgornje prednosti posameznih strank dovolj za zmago, oziroma dober volilni rezultat, oziroma kaj bo na končno podporo volivcev še vplivalo?

Po prepričanju dr. Mateja Lahovnika bo za relativno zmago potrebno seči v bazen neopredeljenih, t.i. “swing voters”, to je okrog 200 tisoč volivcev, ki ne izbirajo po ideološki liniji levo-desno. Pomembno bo tudi ali je kdo sposoben tiho večino spraviti v gibanje, da se iz udobnih “kavčev” in iza “šankov” premaknejo na volišča in glasujejo.

Izkušeni preučevalec javnega mnenja iz družbe Valicon, Andraž Zorko, pravi, da trenutna razmerja kažejo, da se utegne ponoviti podoben razplet, kot smo mu bili priča leta 2008 in 2011.  “Če bosta na vrhu dve nasprotujoči si stranki, kot sta trenutno SDS in SD, bo v zadnjih dnevih prišlo do prelivanja glasov od manjših strank – ali s strani na videz neopredeljenih volivcev in morda celo neudeležencev – k tema dvema strankama,” ocenjuje.

Po njegovih besedah bo zmagala tista, ki ima v tem kontekstu večje zaledje – v tem primeru je močnejša SD, saj je za SDS značilna zelo visoka stopnja zavračanja – in ki ne bo storila taktičnih napak v zadnjih dneh kampanje.

Končno prvo pravo vsebinsko soočenje pred volitvami v slovenskih medijih!

Danes smo posneli prvo od dveh soočenj, ki jih pred letošnjimi državnozborskimi volitvami pripravljamo skupaj z Radiem Ognjišče.

Format petih sodelujočih predstavnikov političnih strank v uri in pol pogovora je omogočil prvo dejansko politično soočenje idej in mnenj med kandidati za državni zbor.

Kako so kresala mnenja, boste jutri ob 17. uri najprej lahko poslušali na Radiu Ognjišče, nato pa si ob 20. uri še ogledali v videu na Domovini.  Ne zamudite!

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 7

  1. Treba je priznati dvoje:

    Prvič. Od vseh, ki se borijo proti Milanu&pajdašem, je sloviti JJ najbolj resen.
    Drugič. Ni politika, ki bi se boril za za pravno državo osvobojeno socialističnih okovov.

    Sklep? Kar ponuja se sklep, naj pristopim k tistemu Hasanagiću z Jesenic na Gorenjskem … 😮

  2. Popevkarski festival in glasovanje publike in strokovne komisije.
    Sedaj se je razkrilo glasovanje strokovne komisije.
    Žal so podani le izvlečki glasovanja, ki pa vendar kažejo na to, da imamo v Sloveniji tri do štiri resne stranke, vse ostalo pa je velika beda.
    Drugo dejstvo kaže na to, da v glavnem mediji delajo zmagovalce in poražence. Tako je trenutni hit politične scene Marjan Šarec, ki ni karizmatična oseba, ki nima znanja ne sposobnosti, da postane premier, nima stranke, nima mreže. Ima pa veliko podporo stricev iz ozadja, ki so lastniki ali pa upravlajvci vodilnih medijev in zato je glavni favorit bližajočih se volitev.
    Danes Šarec ni več nepopisan list. Pustimo ob strani njegovega Serpentinška, pa si oglejmo njegovo usposobljenost za eno najzahtevnejših političnih funkcij v državi.
    Po razkriju razprtij v Kamniku je jasno, da je popolnoma nesposoben. Nima ustreznega znanja za vodenje občinske uprave, kaj šele za prevzem premierskega mesta. Praktično se na nič ne spozna. Ni finačnik, ni gspodarstvenik, nima vodstvenih sposobnosti, je zamerljiv, pretirano ambiciozen in nadut. Še kaj bi mu lahko očitali, vsaj tako ga je opisal gopod Kenda, njegov dolgoletni sodelavec, ki je poskrbel za vse tisto, kar Šarec ni znal in ni zmoge v Kamniku..
    Nihče ne zna vse in nihče ne zmore vsega, ampak je važno, kakšno ekipo si človek zna ustvariti. Odgovornejša je funkcija, večja in boljša ekipa mora spremljati voditelja. Šarec si ekipo dobesedno kupuje, ozioma obratno; povzpetniki mu plačujejo pristop na magično listo, ki jih bo popeljala do korita. Ali si lahko predstavljamo strokovnjaka za recimo zdravstvio, ali finance, ki je plačal zau vrstitev na listo, da je se prerinil h koritu in nam bo reformiral zdravstvo, ali finance?
    O udeležbi list in strank na volitvah je bilo že govora in očitno je, da večina cilja le na izplen enega ali dveh procentov, kar zagotovi dve bruto plači iz proračuna, kar je za predsednika stranke in še koga dovolj, da lagodno preživi mandat.
    Pri Šarcu oziroma LMŠ pa je zadeva bistveno hujša. Med tem ko bodo predsedniki neizvoljenih strank neškodlijvo uživali brezdelje v senci, bodo šarčevi šampioni uničevali Slovenijo. O tej tragediji danes zaslepljeni volivci ne razmišljajo. Ali se kdo od šarčevih pristašev vpraša, ali lahko kader, ki je sposoben delovati le v krajevni skupnosti, prevzame ministrsko mesto? In to se nam dogaja. To očitno podpirajo tudi strici iz ozadja, kar so prepoznali tudi strokovnjaki.
    Kaj pa je v interesu stricev iz ozadja? Nikakor ne napredek Sloveniji, temveč ropanje države. Ropanje pa je možno le, če ustoličiš nesposobneže, ki jih potem lahko po mili volji vodiš kot marionete na politični sceni in delujejo tako, da lahko strici mirno ropajo državo.
    Upam, da je opozorilo zadosten razlog, da se bralci Domovine obrnejo od Šarc in se mu odpovedo.

  3. SD je po zadnjem fijasku s straniščnimi plakati resna stranka???? Edina točka njihovega programa je boj proti Janši…. Kdo pri zdravi pameti jim bo dal glas? Židan je razsul kmetijstvo (+teran), AKM hara po sociali, Katičeva je uničila vojsko,…..

  4. Bolj uničujejo državo, bolj jih Slovenci volijo. In tako bo tudi tokrat, ne se varat!
    In zakaj je tako? Zato, ker državo v resnici vodi in izkorišča ozadje, ki že od leta 1941 dosledno uporablja mafijske metode “poslovanja”, podložene s smrtnim strahom. Včasih je to bil strah pred nenadno izgubo življenja, trenutno pa najbrž prevladuje strah pred izgubo eksistence posameznika, družine, otrok.

    Neverjetno? Že mogoče, da je težko verjeti, toda oglejte si na primer včerajšnjo oddajo “Pričevalci”: osemindevetdesetletna (!) ženska, nekdanja zavedna partijka in partizanka, se je šele po dolgih desetletjih molka odločila razkriti svoje življenje in poglede na svojo preteklost – pa se je zdelo, da jo ob tem še danes navdaja smrtni strah. Še danes ji ob izpovedi gleda iz oči skrb in strah. In kaj je razkrila? Nič takega, kar ne bi vedeli, da se je dogajalo med vojno in po njej, le pričevanja o tem so zaradi tistega, kar ji gleda iz oči, presenetljivo redka. Zakaj si še po tolikih desetletjih ljudje ne upajo govoriti resnice o danes že davnih dogodkih, ki na videz nimajo nobene zveze s sedanjostjo? A ni to čudno?

    Ne, ker ima dejansko moč, oblast očitno še vedno ista klika. Gre za neizpovedano in nerazčiščeno preteklost, ki še kako živo sega v sedanjost. Nič ne pomagajo krilatice v stilu “pustimo preteklost, glejmo v prihodnost”. Kajti brez razčiščene preteklosti ni prihodnosti. Tudi Borut Pahor, človek iz mlajše generacije, “ni bil neumen”, kot se je izrazil, da bi kliko iz ozadja in podzemlja razkrinkal, ji nasprotoval, čeprav je bil na visokem položaju. Čutil je, da ima klika moč, da mu lahko stori kaj hudega, zato je previdno umolknil, ko bi moral povedati bistvo.

    O resnični demokraciji še vedno lahko samo sanjamo, s Pahorjem in njemu podobnimi vred. Živeti je še ne moremo, zato volitve nikakor še niso brezskrbni “praznik demokracije”…

  5. Če bodo vplivni “strici iz ozadja” oz. mafijsko organizirana “globoka država” (ta je vselej interesno zbrana okoli “finančne industrije” oz. kapitala oz. denarja, po možnosti državnega, oz. davkoplačevalskega, ki je za zajedalsko politično-kriminalno podzemlje najcenejši) na osnovi zadnjih meritev javnega mnenja ugotovili, da lista kamniškega župana Marjana Šarca pobira več glasov na levici kot na desni, bodo na že videni način radikalno in ciljno preusmerili glasove njegovih potencialnih volivcev k Židanovi SD, ki ima od levih strank zagotovo najbolj enakomerno razpršeno strankarsko infrastrukturo aktivistov po vsej državi in ki ima edina od t. i. levih strank tudi še vsaj nekaj kompetentnih in uglednih kadrov za vsaj zadovoljivo zasedbo ključnih položajev na ministrstvih in v državni upravi.
    Ne liste medijsko “napumpanega” kamniškega župana (LMŠ), ne liste opravilno nesposobnega premiera v odstopu dr. Mira Cerarja (SMC), kaj šele stranke skrajne Levice ali Erjavčevega Desusa volivcem ne ponujajo ne dovolj razvejene in trdne strankarske mreže prepoznavnih aktivistov in ne dovolj uglednih ter kompetentnih strokovnjakov za posamezna področja, s katerimi bi lahko takoj po volitvah učinkovito prevzeli ministrske ali sekretarske ali direktorske pristojnosti v državni upravi.
    Upajmo, da so se volivci vsaj iz poraznega primera “rekordne zmage” Cerarjeve SMC, ki je morala nazadnje predčasno in nečastno zaključiti mandat zaradi alibično “stabilnega” vztrajanja in cincanja na doseženem in ki ji kljub svetovni gospodarski konjukturi ni uspelo ne začeti in ne izpeljati nobene strateško nujne gospodarske in družbene reforme, naučili, da je potrebno biti pozoren ne le na lepo zveneče volilne obljube in ohlapne prednostne zaveze, ampak tudi in predvsem na organiziranost stranke po vsej državi ter osebnosti s kandidatnih list, ki bi morale biti take zaveze in obljube voljne, pripravljene in sposobne tudi kljub vsem odporom uresničiti v praksi. Gostobesednih in medijsko ojačanih “obšankarskih vsevedov”, ki jim pamet in delovni elan zamrzneta takoj, ko jih kdo postavi v položaj, ki terja od njih znanje, odgovornost in profesionalno etiko, definitivno ne potrebujemo več.
    In treba je posvariti, da moremo takih “vsevedov”, od katerih ni mogoče pričakovati dosti, pričakovati gotovo več na listah manjših in povsem novih strank, ki nimajo ne razvejene infrastrukture aktivistov in ne skozi čas pozitivno delujočega notranjega usposabljanja in dozorevanja oz. razvoja kadrov v lastnem konkurenčnem okolju.
    Po vsem zapisanem je mogoče le pritrditi večinski ugotovitvi poglobljenih poznavalcev slovenskega strankarskega ozvezdja, da največ politične resnosti, tehtnosti, odgovornosti, profesionalnosti, etike in kulture lahko pričakujemo od dolgo časa in vztrajno delujočih, dobro organiziranih in s široko razvejenim članstvom po vsej državi podprtih strank kot so SDS, SD in NSi. Po zgodovinski tradiciji in razvejanosti po vsej državi bi pričakovali v tej jedrni skupini slovenskega večstrankarskega političnega parlamentarizma tudi vsaj še stranko SLS, ki pa jo čaka prav na bližnjih volitvah nemara odločilni preskus sposobnosti preživetja tudi na državni ravni.

  6. Na teh volitvah se je SLS združila z Zvezo za Primorsko, ki je še bolj leva kot SD.

    Če preštevam glasove, bi v okviru možnega bila lahko velika koalicija med SD, SDS, NSi in Požarjevo liberalno stranko, kateri bi bilo dobro, če bi se še pred volitvami pridružil še Kangler in Primc, tako kot Vili Kovačič, Pa tudi brata Podobnik škoda, da nista več v politiki.

Komentiraj