Analitiki o volilni kampanji: Odločilni bodo medijska podpora in TV soočenja. Do zdaj najboljši Janša, Tonin in Mesec

Rok Čakš
1
Rok Čakš

Kaj je prineslo prvih 10 dni uradne volilne kampanje? So v ospredju za Slovenijo resnično pomembne teme ali se pretendenti za vodenje države pogovarjajo o povsem napačnih stvareh? Kaj reči po prvih soočenjih in kdo od politikov jih je najbolje ter kdo najslabše izkoristil?

S temi in podobnimi vprašanji smo se obrnili na našo skupino sodelujočih poznavalcev slovenske politike, s katerimi analiziramo družbeno-politično dogajanje v Sloveniji.

Sodelujoči poznavalci slovenske politike: dr. Matevž Tomšič, Vid Libnik, dr. Matej Lahovnik, dr. Ivan Štuhec, Andraž Zorko, Sebastjan Jeretič, Vasja Jager, Matej Cepin, Marko Pavlišič, dr. Matej Makarovič, Luka Lisjak, Urška Makovec, Helena Jaklitsch, Martin Nahtigal, Igor Vovk, Rok Čakš.

Anketni vprašalnik je bil polodprtega tipa. Vsi sodelujoči so odgovorili na zaprta vprašanja, nekateri pa so dodali tudi opisne odgovore. 

Analitike, ki sodelujejo v naših ocenjevanjih političnega dogajanja, smo najprej vprašali, katere teme bi morale biti v ospredju volilne kampanje ter jih prosili, da izpostavijo pet najpomembnejših.

Skoraj vsi so menili, da je to zdravstvo in zdravstvena reforma, dva manj sta izpostavila demografijo in staranje prebivalstva, nekaj več kot polovica je omenila odnos do državne lastnine in privatizacijo. Za slabo polovico sodelujočih so pomembne teme še davki in davčna politika, gospodarstvo in podjetniško okolje ter moč interesnih skupin iz ozadja.

Zanimivo je, da se odnosi med Slovenijo in Hrvaško zdijo pomembna predvolilna tema le enemu izmed sodelujočih poznavalcev politike, podobno tudi mir in varnost, (migracije in migrantsko politiko je izpostavila manj kot tretjina sodelujočih), dvema družbena enakost in revščina. Prav nihče pa kot pomembne teme ni označil pravic manjšin in polpretekle zgodovine.

Vasja Jager: “Od osamosvojitve dalje nismo opravili temeljnega strateškega premisleka o slovenskem narodu. Nismo se vprašali, kaj zmoremo, v čem smo dobri in kaj lahko dosežemo. Na socialistično miselnost smo poveznili kapitalistični okvir in držali pesti.” 

V politični tekmi ni pomembno, koliko denarja investiraš, temveč ali imaš medijsko podporo in pozornost

Nadalje nas je zanimalo, kaj bo po mnenju poznavalcev slovenske politike v letošnji volilni tekmi odločilno. Ponovno smo jih prosili, da izpostavijo tri stvari ali da dopišejo še kakšno svojo.

Velika večina sodelujočih meni, da bo ključna medijska podpora in pozornost. Več kot polovica jih izpostavlja medijska soočenja. Precej jih je opozorilo tudi na učinkovito terensko delo ter rejtinge strank v anketah.

Pomenljivo je, da prav nihče od političnih poznavalcev kot pomembnega ni izpostavil denarja, investiranega v kampanjo ter dobrega strankinega programa in njegovega uspešnega predstavljanja.

“Glede na apatijo javnosti in dejstvo, da ljudje kampanje ne spremljajo, bo za mobilizacijo ključen živi stik z volivci,” ocenjuje izkušeni politični praktik, nekoč načrtovalec zmagovite kampanje SD, Sebastjan Jeretič. Po njegovem bodo tiste stranke, ki bodo znale izkoristiti svojo mrežo in izvesti pravo direktno kampanjo, s tem dale največjo dodano vrednost svoji kampanji.

Matej Cepin iz Socialne akademije opozarja, da bodo za različne “tipe” strank in list odločilni različni dejavniki. “Za “velike” bodo na primer zelo pomembne ankete, posebej ob koncu kampanje, za “male” pa iskanje prave niše, dober nastop, “izbrušen” vodja …” pravi.

“Ključno bo, ali bodo TV soočenja dejansko uspela soočiti glavne protogoniste, da bodo povedali kaj konkretnega ali bomo ostali pri “prizadevali si bomo”, “potrebno bi bilo”, ipd…”  opozarja nekdanji poslanec Državljanske liste, bloger in tviteraš Marko Pavlišič.

Komentatorka Časnika Helena Jaklitsch pa meni, da bo odločilno izrazito preferiranje levih oz. levičarskih strank v osrednjih medijih in sistematična diskreditacija največje opozicijske stranke ter pometanje največjih afer sedanje vlade pod preprogo.

Dr. Matej Lahovnik: “Ključno vprašanje bi moralo biti, kam gre Slovenija, če nekdo za 40 let delovne dobe in povprečno plačo ob upokojitvi prejme pokojnino pod pragom revščine.”

Zmagovalci in poraženci soočenj

Za nami so že prva soočenja, kjer je minuli teden s televizijskim in radijskim soočenjem predsednikov 20 strank, ki imajo kandidate v vseh enotah, prapor nosila nacionalna RTV.

“TV soočenja bodo letos odločilna, saj večino volivcev predstavljajo tisti, ki so hkrati nadpovprečni gledalci linearne televizije,” v tem kontekstu pomen soočenj izpostavlja strokovnjak za javno mnenje iz Valicona, Andraž Zorko. Ob bok jim postavlja zgolj še objave rezultatov javnomnenjskih raziskav, zaradi taktičnega glasovanja.

In kateri politiki so se v dosedanjih soočenjih izkazali in kateri razočarali?

Vsi analitiki, razen dveh, ki so odgovorili na to vprašanje, so med uspešnimi izpostavili Janeza Janšo, takoj za njim pa Mateja Tonina. Več kot polovico sodelujočih poznavalcev politike je prepričal še Luka Mesec, nekoliko manj pa tudi Bojan Požar in Alenka Bratušek.

Kdo je najbolj razočaral, so sicer mnenja precej bolj deljena kot pri tem, kdo se je izkazal. Vseeno je največ poznavalcev politike izpostavilo predsednika SLS Marka Zidanška, medijsko visoko kotiranega Marjana Šarca, odpisanega Aleša Primca in še ne povsem odpisanega Mira Cerarja.

“Množična soočenja, kjer ima vsak predstavnik stranke na voljo samo nekaj minut, so zgolj metanje peska v oči,” ocenjuje komentator Domovine Martin Nahtigal. Po njegovem se kljub temu, da Slovenci tega ne marajo, premalo pogovarjamo o detajlih: “Kako bi neka stranka implementirala določeno rešitev? Kakšne bodo posledice te rešitve?” Le s primerjavo programov in matematike za njimi bi po njegovem lahko naredili korak stran od medijsko napihnjenih kandidatov in instant rešitev.

Po prepričanju dr. Mateja Lahkovnika odhajajočega predsednika vlade Mira Cerarja na soočenjih rešuje veliko število sogovornikov in pomanjkanje časa, da bi se lahko vsebinsko dovolj poglobljeno odprli za ljudi najbolj problematične teme, ki jih vlada ni znala reševati.  “Za resno vsebinsko soočenje ni dovolj časa, tako da pogosto vse skupaj spominja na “talk show” kjer bolj odloča sposobnost streljanja dovtipov in izvajanja retoričnih bravur, medtem ko so vsebinske programske rešitve posameznih strank potisnjene v ozadje,” opozarja ekonomist.

“Marjan Šarec je v dosedanjih nastopih pokazal zaskrbljujoče pomanjkanje vsebine,” opozarja novinar Mladine Vasja Jager. Meni, da je položaj v vladi preveč odgovoren za opravljanje vajeništva. “Voditi suvereno državo, vpeto v mednarodno okolje, obremenjeno z zgodovinskimi travmami in močnimi interesnimi skupinami pač ne more biti enako kot urejanje komunalne infrastrukture v občini,” karikira.

Do sedaj videno v tej volilni kampanji po mnenju Marka Pavlišiča nekako nakazuje, da bi uvedba večinskega volilnega sistema lahko pomenila preskok v kvaliteti. “Ker na trenutni način padamo na dno, ali celo že kopljemo v podzemlje.”

Zaradi velikega vpliva na volilni rezultat strokovnjak Valicona Andraž Zorko izpostavlja odgovornost tistih, ki bodo, predvsem na komercialnih televizijah, izbirali sogovornike za TV soočenja.

Pri tem spominja na uspeh Združene levice leta 2014, ki je v veliki meri posledica odločitve takratnega urednika na POP TV, da Luki Mescu omogoči sodelovanje na soočenjih, čeprav jim nobena od objavljenih raziskav ni kazala možnosti preboja v parlament.

Prav tako kot predstavnik ene vodilnih institucij za javnomnenjske raziskave k spoštovanju vsaj minimalnih standardov poziva vse, ki sodelujejo pri naročanju, objavi in interpretaciji javnomnenjskih raziskav, saj s tem neposredno vplivajo na razplet volitev.

Print Friendly, PDF & Email

1 komentar

  1. Žal so analitiki iz istega gnezada, kot strici iz ozadja, ki nam v izbor ponujajo kandidate.
    Prav bi bilo, da analaitiki razkrijejo prevarante, ki obljubljajo nemogoče, ali pa celo poplnoma nič, so pa favoriti volitev.
    Vzemimo v precep Šarca. Ta praktično na nobeno vpršanje na zna nič odgovoriti. Poslužuje se splošnih floskul, ki ne povedo popolnoma nič, so pa prijetne za ušesa. Če bi se kak analitik lotil razčleniti nesmisle, ki jih trosi, bi kmaliu bilo po njem. Ampak ne, analitiki se sprašujejo, kako je možen fenomen Šarec, kako zaseda v anketah najvišja mesta, kako je najresnejši kandidat za bodočega premiera? Je to analitika? Ni! To je papagajstvo, ki v bistvu podpira človeka, ki že na samem štartu kaže, da je poponoma nesposben za funkcijo, katera se mu obeta in je zanesljivo človek, ki bo standarde slovenske politike še znižal. če ravno menimo, da je nižje skorajda nemogoče pasti.
    Pred leti je krožila tabela najrazličnejših stavkov, ki so bili razvrščeni v vrstice in kolone. Če si jih prebiral,prebiral pa si jih lahko v neskočnost, si dobil govor, politični govor , na las podoben šarčevemu, ki je lahko tarjal ure in ure in ni povedal popnma nič, Govor pa je bil skupek lepih vščnih besed in še lepših stavkov, a popolnma puhel.
    Analitiki, če bi to bili, bi morali posvetiti pozornost pred vsem programom in osebnostim, ki nastopajo. Namreč dober program še ni porok, da bo uresničen, če za njim ne stoji osebnost, ki ga lahko uesniči in seveda stranka s primerno podporo volivcev.
    Takšno analitiko pogrešam pri Jeretiču. Ta se sicer spozna na vse politične zvijače, ki določenemu kandidatu omogočajo uspeh, ali tudi neuseh, a kaj to pomeni, če pa o kandidatu ne izvemo nič, ne to, kakšen program ima niti, ali ga je sposoben uresničiti.
    Tako lahko že mesece Šarec briljira in postaja vse resnejši kandidat za premiera,kar pa vodi Slovenijo v katastrofo, saj še enega Cearaja Slovenija ne bo preživela, pa če tudi se bo pisal Serpentinšek Za poskušino vam naj predstavim nekaj uvodnih besed o bančnitvu v slogu Marjana Šarca:
    Banke so pomemben del slovenskega gospodarstva. Skrbeti je potrebno, da bančni sistem deluje. Delovati mora dobro, pred vsem v korist gspodarstva, pa tudi v korist državljanov in državljank. Paziti moramo, da bo bančni sistem dostopen prav vsem , ki ga potrebujejo, saj če ne bo, bomo zašli v težave, te pa kot venmo utegnejo zavirati razvoj Slovenije, kar ne bo dobro in tega ne bomo toleritrali.
    Ne mislim vas več utrujajti z šarčevo bistroumnostjo, naj bo dovolj za opozorilo kako je Šarec podoben puhli repi. To je tema za analitike.

Komentiraj