Pokončati schengen: papir prenese vse, življenje pač ne

Včerajšnja odločitev Evropske komisije, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v šengensko območje, ni bila nepričakovana, bila pa je še eden od žebljev v krsto šengenskega območja, kot bi ga morali razumeti v Evropski uniji. Komisija, ki se poslavlja, je od vseh začetkov politična Komisija. To je obljubil njen predsednik in tega se je držal.

Seveda bo zgodovina ocenila, če je to bilo dobro ali slabo, ampak vsekakor že danes vemo, da z vidika Slovenije to ni bilo dobro. Ni bilo dobro ne v času begunsko-migrantske krize, ne po razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča.

Seveda bo zgodovina ocenila, če je to bilo dobro ali slabo, ampak vsekakor že danes vemo, da z vidika Slovenije to ni bilo dobro.

Evropska unija je resda nastala kot političen projekt, imela in še ima politične korenine, a prav zaradi njene pestrosti je svoj eksistenčni minimum našla v evropskem pravu. Lahko bi rekli, da je ravno pravo Evropske unije njen vezni element. Če je Komisija politična, potem že po definiciji obide pravne norme oz. se jim skuša ogniti, seveda le toliko, kolikor lahko. A sočasno, ker je Komisija politična, sprejema politične odločitve. Te so lahko vzdržne, legalne, ni pa nujno, da so legitimne.

In danes, ko je Evropska unija v krizi, ko jo vse preveč njenih prebivalcev prepričanih, da je z njo nekaj narobe, je najbolj napačna poteza to, da ključni organ Evropske unije ob poslavljanju zabije še zadnji žebelj v krsto legitimnosti Evropske unije. To je danes naredila Evropska komisija. Pri tem se sploh ne spuščam na raven presojanja, ali je Hrvaška pripravljena ali ne (čeprav moji viri v Bruslju pravijo, da se službe Komisije ne strinjajo z njeno odločitvijo).

Vse bolj se mi dozdeva, da je Evropska komisija spoznala, da se ne (z)more spopadati več z državami članicami ter da ne more več uveljaviti šengna.

Sprašujem se le, kako se lahko organ, ki vse od begunsko-migrantske krize ni želel, ali znal rešiti porajajočih se kontrolnih točk na notranjih mejah Evropske unije, odloči, da bo šengen, ki je prav zaradi neodločitev Evropske komisije v krizi, razširil z novo članico. Sam zato tega ne vidim v pozitivni luči, ampak kot še en spodrsljaj tistega, ki bi moral ukrepati, pa ni ukrepal.

Vse bolj se mi dozdeva, da je Evropska komisija spoznala, da se ne (z)more spopadati več z državami članicami ter da ne more več uveljaviti šengna. Da je pridobitev, s katero je Evropska unija zares zaživela kot območje prostega pretoka ljudi, izgubljena ter obstaja v Evropski uniji samo še na papirju.

In če obstaja samo še na papirju, potem lahko pišemo na ta papir vse. Tudi to, da v prostor, ki ga de facto več ni, sprejemamo novo državo članico. Stara slovenska modrost pravi, da papir prenese vse, življenje pa ne. In danes smo bili priča prav temu, da je na papir bilo zapisano nekaj, kar se verjetno še dolgo ne bo udejanjilo. Zakaj ne, je že druga zgodba, je pa povezana z (ne)delovanjem Evropske komisije.

Nekdo mi je danes rekel, da je Evropska komisija s svojo odločitvijo šengensko območje dokončno pokopala. Bojim se, da ima prav.