Podružnica ruske univerze v Kopru po zgledu Astane, Jerevana, Taškenta, Bakuja ...
Ob nedavnem obisku slovenske delegacije v Moskvi sta slovenski zunanji minister Karl Erjavec in rektor Moskovske državne univerze Lomonosova Viktor Sadovničij podpisala Memorandum o ustanovitvi podružnice moskovske univerze v Kopru, v partnerstvu z Univerzo na Primorskem.
Slovenija tako pri tovrstnih navezah stopa ob bok Tadžikistanu, Uzbekistanu, Armeniji in ostalim državam, ki so tovrstno sodelovanje s to rusko univerzo že sklenile.
Podružnica Moskovske državne univerze Lomonosova v Kopru bo prva v Evropi. Večino podružnic ima v nekdanjih sovjetskih republikah: v Astani (Kazahstan), Jerevanu (Armenija), Taškentu (Uzbekistan), Dušanbe (Tadžikistan), Baku (Azerbajdžan), in Sevastopolu (Krim).
V zadnjih letih pa se je razširila tudi na Kitajsko, s katero sodelujejo predvsem v vesoljskem programu, v Iran, kjer se osredotočajo predvsem na poučevanje ruščice, s ciljem, da bi več iranskih študentov prišlo študirat v Rusijo.
Z novim sodelovanjem so lani začeli tudi z zasebno univerzo Link Campus v Rimu, vendar ne po modelu podružnice, kot v ostalih izpostavljenih primerih.
Univerza ima svoje začetke v sredini 18. stoletja. Njen ustanovitelj pa je vsestranski znanstvenik Mihail Lomonosov, ki je med drugim prispeval za razvoj astronomije, kemije in ruskega jezika.
Univerzo se tradicionalno šteje kot najprestižnejšo visokošolsko institucijo v Rusiji, kar podkrepijo tudi številke in rangiranja. Na svetovni lestvici kakovosti univerz je na 108. mestu in prva iz vzhodne Evrope in centralne Azije (ljubljanska univerza je med 501. in 550. mestom).
Potrebno pa je omeniti, da se potencialni študentje s pojavom novih univerz v 90. letih raje odrečejo sanjam svojih starih staršev in so bolj naklonjeni študiju ekonomije na Višji šoli ekonomike.
Predstavništvo Moskovske državne univerze bo v Kopru delovalo s podporo Republike Slovenije. "Predstavništvo univerze Lomonosova ustanovimo samo pod enim pogojem, in sicer da dobimo prošnjo predsednika države skupaj z njegovim jamstvom, da bo država financirala delovanje našega predstavništva," je pojasnil rektor Viktor Sadovničij.
V naslednji fazi naj bi prišlo do širitve raziskovalnega sodelovanja na področje slovanskih kultur, turizma, informatike, matematike, biologije, zgodovine. Prvi skupen magistrski program - Ekonomija in finance - pa se bo odprl oktobra 2017, s katerim bodo lahko študentje pridobili spričevalo obeh univerz.
"V začetni etapi bodo za nas prioritetne naravoslovne vede, predvsem področje visoke tehnologije," je o željah za naprej izjavil Viktor Sadovničij, "Oblikovanje novih materialov za potrebe industrije obeh držav, ki bi temeljile na nanotehnologiji."
"Moj odnos do sporazuma o sodelovanju z Univerzo na Primorskem pa je malce nostalgičen," je pred nekaj meseci priznal v intervjuju za Delo, "Spominjam se, kako velika je bila študentska izmenjava v času Sovjetske zveze in Jugoslavije. Tedaj je v Moskvi študiralo na tisoče jugoslovanskih študentov."
Slovenija tako pri tovrstnih navezah stopa ob bok Tadžikistanu, Uzbekistanu, Armeniji in ostalim državam, ki so tovrstno sodelovanje s to rusko univerzo že sklenile.
Podružnica Moskovske državne univerze Lomonosova v Kopru bo prva v Evropi. Večino podružnic ima v nekdanjih sovjetskih republikah: v Astani (Kazahstan), Jerevanu (Armenija), Taškentu (Uzbekistan), Dušanbe (Tadžikistan), Baku (Azerbajdžan), in Sevastopolu (Krim).
V zadnjih letih pa se je razširila tudi na Kitajsko, s katero sodelujejo predvsem v vesoljskem programu, v Iran, kjer se osredotočajo predvsem na poučevanje ruščice, s ciljem, da bi več iranskih študentov prišlo študirat v Rusijo.
Z novim sodelovanjem so lani začeli tudi z zasebno univerzo Link Campus v Rimu, vendar ne po modelu podružnice, kot v ostalih izpostavljenih primerih.
Univerza z večstoletno tradicijo
Univerza ima svoje začetke v sredini 18. stoletja. Njen ustanovitelj pa je vsestranski znanstvenik Mihail Lomonosov, ki je med drugim prispeval za razvoj astronomije, kemije in ruskega jezika.
Univerzo se tradicionalno šteje kot najprestižnejšo visokošolsko institucijo v Rusiji, kar podkrepijo tudi številke in rangiranja. Na svetovni lestvici kakovosti univerz je na 108. mestu in prva iz vzhodne Evrope in centralne Azije (ljubljanska univerza je med 501. in 550. mestom).
Potrebno pa je omeniti, da se potencialni študentje s pojavom novih univerz v 90. letih raje odrečejo sanjam svojih starih staršev in so bolj naklonjeni študiju ekonomije na Višji šoli ekonomike.
Podružnice pod jamstvom, da bo država financirala delovanje ruskega predstavništva
Predstavništvo Moskovske državne univerze bo v Kopru delovalo s podporo Republike Slovenije. "Predstavništvo univerze Lomonosova ustanovimo samo pod enim pogojem, in sicer da dobimo prošnjo predsednika države skupaj z njegovim jamstvom, da bo država financirala delovanje našega predstavništva," je pojasnil rektor Viktor Sadovničij.
V naslednji fazi naj bi prišlo do širitve raziskovalnega sodelovanja na področje slovanskih kultur, turizma, informatike, matematike, biologije, zgodovine. Prvi skupen magistrski program - Ekonomija in finance - pa se bo odprl oktobra 2017, s katerim bodo lahko študentje pridobili spričevalo obeh univerz.
Spomin na izmenjavo jugoslovanskih študentov
"V začetni etapi bodo za nas prioritetne naravoslovne vede, predvsem področje visoke tehnologije," je o željah za naprej izjavil Viktor Sadovničij, "Oblikovanje novih materialov za potrebe industrije obeh držav, ki bi temeljile na nanotehnologiji."
"Moj odnos do sporazuma o sodelovanju z Univerzo na Primorskem pa je malce nostalgičen," je pred nekaj meseci priznal v intervjuju za Delo, "Spominjam se, kako velika je bila študentska izmenjava v času Sovjetske zveze in Jugoslavije. Tedaj je v Moskvi študiralo na tisoče jugoslovanskih študentov."
Priporočamo še:
https://www.domovina.je/prijatelji-ali-podruznica-shizofren-slovenski-odnos-do-rusije/
https://www.domovina.je/prijatelji-ali-podruznica-shizofren-slovenski-odnos-do-rusije/
Zadnje objave
Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?
27. 4. 2026 ob 19:24
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Zvesto srce in delavna ročica ter dvoličnost človeške pare
27. 4. 2026 ob 12:00
Varuhi revolucionarne dediščine danes praznujejo, a ni jasno, česa se spominjajo
27. 4. 2026 ob 8:35
Cene goriv bodo spet višje
27. 4. 2026 ob 6:42
Kaj se gre Svoboda?
27. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.