Podporno okolje za nevladne organizacije. 5,7 milijona evrov javnega denarja. Lahko že kar napovemo prejemnika sredstev?

V uradnem listu je objavljen javni razpis za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2019-2023. Predviden skupni znesek sredstev za celotno obdobje je 5.726.000 evrov.

Namen javnega razpisa je krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij za zagovorništvo, za njihov organizacijski razvoj in izvajanje javnih storitev.

Kaj bomo državljani financirali z več kot 5,7 milijona evrov?

Sklop A zadeva financiranje horizontalne mreže nevladnih organizacij, sklop B financiranje njihovih 12 regionalnih stičišč, sklop C pa financiranje mreže za prostovoljstvo.

V splošnem bi lahko povzeli, da vsi trije sklopi zasledujejo podobne cilje z razliko, da to počno vsak na svojem področju. Eden na državni ravni, nekateri na regionalni in eden na področju prostovoljstva.

Prijavitelji naj bi si tako želeli okrepiti informiranost, organizacijski razvoj NVO, usposobljenost za zagovorništvo in trajnostno krepitev mrež/stičišč NVO in NVO s potencialom ter izboljšati pravno in sistemsko okolje za razvoj NVO transparentnih procesov odločanja ter večjega vpliva NVO na oblikovanje politik, s krepitvijo zagovorniškega položaja in zagovorniških aktivnosti NVO ter okrepiti čezsektorsko povezovanje z javnimi institucijami, gospodarstvom in drugimi akterji za razvoj novih rešitev za naslavljanje posameznih družbenih izzivov.

Je že jasno kdo bo prejel sredstva?

Uradno seveda ne, saj gre za javni razpis, katerega rok se izteče 9. septembra letos. Toda po neuradnih informacijah in analizi preteklih razpisov ter poročil lahko z določeno gotovostjo napovemo, kdo je verjetni prejemnik sredstev, vsaj za horizontalno mrežo na nacionalni ravni. To bo verjetno CNVOS - Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, ki obstaja od leta 2001.

Zanimivo je namreč, da je CNVOS zmagal na tem razpisu že vsakokrat od leta 2007. Da si CNVOS obeta ta sredstva tudi v prihodnje, vsaj do leta 2023, ni ravno skrivnost. Revizijska poročila iz leta 2014 in 2018 namreč kažejo na zanimivo tendenco razumevanja javnih sredstev in razpisne dinamike.

Tako v poročilu iz leta 2018 lahko že beremo oceno stanja: "CNVOS se že več kot 16 let aktivno ukvarja z naslavljanjem ciljev v okviru predmetnega JR in tako na ta razpis ne gleda primarno kot sredstvo za razvoj nekih dodatnih zmogljivosti, orodij in storitev, ampak kot na neke vrste sistemski vir financiranja, ki omogoča in krepi njihovo delovanje. Korist JR tako ocenjujejo predvsem v luči nadaljevanja osnovnih dejavnosti."

In v zaključku priporočilo, ki je podobno že tistemu iz leta 2014: "Kot je bilo ugotovljeno že v sinteznem vrednotenju preteklih projektov krepitve mrež (Pitija, 2014) tudi tukaj priporočamo uveljavitev sistemskega vira financiranja, ki bi horizontalni mreži zagotavljal sredstva za izvajanje njihovega osnovnega programa. V kolikor se bo državna podpora tudi v prihodnje izvajala na tak način kot do sedaj, je potrebno v razpisu postaviti le manjše število ključnih strateških ciljev ter mreži omogočiti več manevrskega prostora, da si sama zastavi nekatere cilje, kazalnike učinkov in kazalnike rezultata, nato pa redno (npr. na vsake dve leti) ovrednotiti njihove dosežke za uporabnike (outcomes)in širše družbene vplive (impacts). To bi prispevalo tudi k administrativni razbremenitvi izvajalcev JR." Torej ne samo, da bi sistemsko prejemala sredstva, ampak bi si deloma tudi sama določala rezultate in cilje za prejeti denar.

Kdo vse predstavlja CNVOS?

Če se vam zdi, da ste že slišali za to organizacijo kljub temu, da niste v "nevladniških vodah", je to verjetno zaradi predvolilnega spora med SDS-om in direktorjem CNVOS-a Goranom Forbicijem. V javnosti je namreč zaokrožilo pismo g. Forbicija o tem, da SDS namerava ukiniti sredstva za vsa NVO, če pridejo na oblast.

V istem pismu je primerjal prejemke določenih NVO, ki slovijo po svoji določeni ideološki usmeritvi, s prejemki, ki jih dobiva specifična zasebna izobraževalna ustanova v Šentvidu nad Ljubljano. Seveda problematiziral drugo in hvalil prvo. Nadalje se je denimo v Mladini  zapletel z vladno LMŠ, saj je napadel imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja, ker se ta ni nikoli opravičil za svoje izjave na družbenih omrežjih.

Poleg tega lahko na spletni strani CNVOS preberemo, da sta predstavnici ustanoviteljev CNVOS-a Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra (PIC), ki se je zapletla v škandal okoli domnevne pravne pomoči ilegalnim migrantom, ki prečkajo slovensko mejo. V Slovenski nacionalni stranki so jo zaradi tega celo ovadili, saj sodelavci centra po Jelinčičevih navedbah migrantom že v Bosni in Hercegovini dajejo navodila, kaj naj storijo, ko ilegalno prestopijo mejo med Hrvaško in Slovenijo.

Mnenje tožilstva je bilo, da v konkretnem primeru ne gre za obstoj suma storitve kaznivega dejanja, ampak za pripravljalna dejanja po kazenskem zakoniku, ki niso kazniva. Druga navedena pa je dr. Neža Kogovšek Šalamon, nekdanja direktorica vsem znanega Mirovnega inštituta.