Podpora političnim stankam: verjamete anketam, katere ste sami pomagali ponarediti?

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
»Verjamem le v statistiko, ki sem jo sam ponaredil,« je rek, ki ga mnogi pripisujejo Winstonu Churchillu, spet drugi pa spretni nacistični protipropagandi. 

V vsakem primeru na svojevrsten način velja za slovenske javnomnenjske ankete. Ne nujno v smislu teorij zarot o naklepnem ustvarjanju javnega mnenja (čeprav se tudi to nedvomno dogaja), temveč predvsem v smislu samouresničujoče se prerokbe na podlagi napačno razumljenih ali intrepretiranih rezultatov.

Na konkretnem naključnem primeru ankete agencije Mediana, v sredo objavljene na Siol.net, izpostavljamo nekaj najbolj pogostih napačnih razlag javnomnenjskih anket, zaradi katerih te javno mnenje bolj ustvarjajo kot merijo. 


  1. Metodološke pomanjkljivosti, vzorec, način izvedbe ...




Poudariti je treba, da nezanesljivost rezultatov javnomnenjskih anket večinoma ni posledica nestrokovnosti agencij, ki se s tem ukvarjajo, temveč predvsem premajhne vsote denarja, ki so jih naročniki pripravljeni nameniti za izvedbo ankete.

Posledica je racionalizacija tako pri velikosti vzorca kot pri načinu izvedbe; znano je, da so edine res zanesljive terenske raziskave javnega mnenja, ki se pri nas praviloma opravljajo zgolj na volilni dan v obliki vzporednih volitev. Raziskave, ki jih spremljamo v medijih, pa so skoraj brez izjeme izvedene bodisi telefonsko, bodisi po spletu, bodisi v kombinaciji enega in drugega.

"Inštitut Mediana je anketo javnega mnenja za Siol.net in Planet TV opravil med 9. in 15. majem na vzorcu 750 anketirancev. Porazdelitve spremenljivk spol, starost, izobrazba, regija so z uteževanjem prilagojene populacijski strukturi. Anketiranci so odgovarjali na vprašanje: "Če bi bile parlamentarne volitve jutri, za katero stranko bi najverjetneje volili?"

V podatkih, ki jih je navedel Siol.net, ni opredeljen način izvedbe, a zagotovo ne gre za terensko anketo.

2. Veliko število neopredeljenih in posledično majhen vzorec opredeljenih, ki bi šli na volitve 


Za slovenske volivce je značilen visok delež neopredeljenih v anketah - se bodisi nočejo izreči ali pa dejansko še ne vedo, katero stranko bodo volili.

Siol.net v članku korektno izpostavlja, da je takšnih v njihovi raziskavi kar 38 odstotkov. Pri tem je anketa izvedena na celotni populaciji, torej je neznanka tudi, kdo se bo volitev sploh udeležil.

V pojasnilo dodatno navajajo besede Janje Božič Marolt iz Mediane, da se je na zadnjih volitvah kar polovica volivcev odločila v zadnjem tednu, v zadnjih treh dneh tretjina in na dan volitev 10 odstotkov volivcev.

Slednje pomeni, da se je na vzorcu 750 vprašanih za konkretno stranko opredelilo le 465 vprašanih.

Če bi pri takšnem vzorcu pri odstotkih posameznih strank navedli še interval zaupanja, znotraj katerega se s 95 % gotovostjo nahaja ocenjevani parameter, bi za vsako stranko dobili razmeroma širok razpon potencialne najvišje in najnižje podpore. Pri tem bi vrednosti na zgornjih mejah določene stranke prav lahko postavljale znotraj parlamentarnega praga, vrednosti na spodnji meji pa precej pod njim. 

Enako velja tudi za stranke pri vrhu volilne podpore. Kadar so blizu skupaj in razlika ni statistično značilna, je odločitev, katera stranka je po podpori v resnici prva, katera druga in katera tretja, zgolj posledica ugibanja na podlagi verjetnosti.

3. Na volitvah so vsi opredeljeni


In tako pridemo do pomembne napake, ki nastane pri laični interpretaciji tovrstnih rezultatov s strani bralcev/gledalcev, včasih pa tudi rumenih medijev, predvsem na škodo strank z nižjo podporo.

Tri, dva ali zgolj enoodstotna podpora med vsemi vprašanimi anketiranci namreč ne pomeni nujno, da ti nimajo možnosti doseči 4 % parlamentarnega praga. Na volitvah se namreč štejejo samo glasovi opredeljenih, ankete pa praviloma navajajo odstotke podpore med vsemi vprašanimi. 

2 odstotna podpora med vsemi vprašanimi pri vzorcu 750 anketirancev, pri čemer 38 odstotkov sodelujočih predstavlja popolno neznanko (ne vemo niti tega, ali bi se volitev sploh udeležili), hkrati pomeni 3 odstotno podporo med opredeljenimi.  Če bi upoštevali še interval zaupanja, bi se na njegovi zgornji vrednosti stranka že znašla skoraj na parlamentarnem pragu, čeprav jo je volivec ob pogledu na 2 odstotno podporo morda že odpisal. 

4. Skoraj polovica volivcev ne glasuje "za" stranko, temveč taktično


Vse našteto ne bi bil problem, če bi volivci v javnomnenjskih anketah videli to, kar so - približen (ne povsem zanesljiv) odraz trenutnega razpoloženja volilnega telesa in ne kot volilno napoved, ki bi veljala za volilni dan. 

Dejansko odgovorni izvajalci javnomnenjskih anket (tudi predstavniki Mediane, ki smo jo slučajno vzeli za primer) ter odgovorni mediji na to redno opozarjajo.

A izkušnje preteklih let kažejo, da to ljudi ne odvrne od špekulacij glede volilne podpore posameznim strankam, na podlagi česa predvsem mnogi izmed tistih, ki se odločajo v zadnjem tednu, sprejmejo tudi končno odločitev, katero stranko bodo na volilno nedeljo podprli.  

Ker je takšnih v Sloveniji kar okoli polovica, kot navaja tudi Janja Božič Marolt iz Mediane, prav taktično glasovanje na podlagi anket, objavljenih v zadnjem tednu pred volitvami, v veliki meri odloča tako o relativnem zmagovalcu volitev kot tudi o tem, katera stranka bo prestopila parlamentarni prag. 

Volivci se namreč bojijo tako "izgubljenega glasu", torej glasovanja za stranko, ki ji ne kaže na uvrstitev v državni zbor, kot tudi pogosto glasujejo "proti" nekomu, ki jim je nesimpatičen in mu ankete kažejo veliko možnost za zmago.

Nedeljski volilni rezultat tako v dobršni meri ni odsev dejanske osebne podpore volivcev posameznim strankam (na podlagi podobnih pogledov, stališč, vrednot ...), temveč taktičnih špekulacij, pa tudi impulzivnih zgibov. 

Če je delež tovrstnih odločitev znotraj volilnega telesa, ki se udeležuje volitev, velik, je to zelo slabo za demokracijo samo po sebi.

KOMENTAR: Rok Čakš
Demokratični preskok: odločimo se »za stranko« in ne na podlagi anket
Javnomnenjske ankete in njihova interpretacija niso tako velik problem v tradicionalnih, zrelih demokracijah, kjer se velika večina volilnega telesa odloča na podlagi ujemanja v stališčih, vrednotah, nazorih, pogledih ... s strankami, ki tvorijo politično ponudbo. Večji problem so v slovenski verziji še nedorasle "pubertetniške demokracije", kjer je resnih strank z znano vsebino zgolj za vzorec (naši politični analitiki izpostavljajo predvsem SDS, SD in NSi), polovica volilnega telesa pa se odloča na nekih površinskih zgibih: bodisi čustveno, oziroma impulzivno za nekaj, kar tik pred zdajci zbode, bodisi taktično - za stranke, ki jim kaže na zmago ali proti njim, če potencialnega zmagovalca ne marajo, oziroma si njegove zmage ne želijo. Takšno odločanje dejansko v dobršni meri deformira demokratični volilni proces in je pomemben simptom nedozorele demokracije. V marsičem pa se odraža prav v situacijah, kakršnim smo bili minula leta priča v Sloveniji: neverjetnim političnim triumfom strank, ki so nastale praktično čez noč in se po zmagi še hitreje sesule same vase. Pomemben demokratični preskok, h kateremu lahko prispeva prav vsak izmed slovenskih državljanov, bi bil, da s taktičnim glasovanjem na podlagi anket in drugih impulzivnih vzgibov opravimo enkrat za vselej. Da skozi zunanjo fasado strank, ki so na sceni, pogledamo v globino - njihove koncepte, programe, rešitve, ki jih ponujajo za našo bodočnost. In da se na koncu odločimo na podlagi te vsebine, ne glede na to, ali naši izbiri ankete kažejo volilno zmago ali boj za vstop v parlament. V tolažbo naj bo dejstvo, da zmagovalec za sestavo volilne koalicije nujno potrebuje močne, programsko sorodne partnerje. Zato ni pomembno le, kdo zmaga, temveč predvsem, kako močan je drugi ali tretji partner ter tisti, ki se je morda za las uvrstil v državni zbor. Na tak način vsak glas šteje, kar bo še posebej veljalo čez dobra dva tedna na sedmih volitvah v državni zbor v samostojni Sloveniji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Rekord: Splošno nezadovoljstvo z vladno politiko je naraslo na 81 odstotkov
  • 19. 07. 2024
Še en neslavni rekord Slovenije, tokrat na področju prometa
  • 02. 12. 2024
nujna medicinska pomoč, urgenca, zdravstvo
Primanjkuje 300 urgentnih zdravnikov: »Tak tempo dela je težko zdržati celo kariero«
  • 02. 12. 2024