Po napadu v Nici: le še eno bojišče vojne, ki je ne znamo pripeljati do konca

Ob novem strašnem napadu, ki je pretresel Francijo in celoten Zahodni svet, je bilo prelitega veliko črnila. Napadalec tunizijskega rodu iz Nice je znova zarezal v najgloblje strahove Evropejcev. Kako se terorizma lotiti, da izgine, oziroma se sprijazniti, da bo z njim potrebno živeti?

Kolumnisti znanih svetovnih medijev pišejo o tem, da ima naša odprta družba šibke točke, predvsem pa se osredotočajo na dejstvo, da je terorizem stvar, ki jo bo treba sprejeti.

Terorizem je postal rutina

Danielle Pletka, podpredsednik za zunanje in obrambne politične študije na American Enterprise Inštitutu pravi, da se ob vsakem takem napadu vedemo, kot da smo zares v šoku, čeprav nismo. "Ti napadi so postali skoraj rutinska vaja za naše možgane. Tviteraši bodo izmislili nov hashtag za toplo sočutje, politični kandidati bodo krivili muslimane ali orožje ali Obamo ali Trumpa. Nekateri mediji bodo terorizem klicali "islamski", ostali bodo govorili o ljubezni do muslimanskih bratov."


Prej kot vse to bi morali po njegovem mnenju ugotoviti, da smo v dolgi, težki in nevarni ideološki in psihološki vojni z resnim, strateškim in voljnim sovražnikom ter tej ugotovitvi slediti. "To pomeni, da je treba v vseh deželah, kjer se borimo proti islamskim skrajnežem, dobiti zaveznike, ki hočejo braniti svoj narod, svojo religijo in svoje ljudi, kot tudi nas ter skrbeti za trening, finance, vojsko. Njim bi morali pomagati v borbi zoper skupnega sovražnika."

Simon Reich, kolumnist pri spletnem mediju The Conversation, razmišlja nekoliko drugače od Pletke, saj pravi, da se na kri na naših ulicah nikoli ne bomo navadili.

Po njegovem mnenju so napadi v Nici zopet pokazali, da ima naša odprta družba mnoge šibke točke.

Francija je postala epicenter za teroristične napade iz treh razlogov. "Prvič, ker ima še vedno največ muslimanske populacije med vsemi v Zahodni Evropi. Drugič, ker je ta populacija skozi leta postala zelo nezadovoljna zaradi ekonomskega stanja in revščine. In tretjič, Francija je k terorizmu precej prispevala s agresivno politiko do džihadistov v Severni Afriki in Bližnjem Vzhodu."

Zmeda pri varnosti daje priložnost teroristom

Dan Johnson v svojem pogledu za BBC piše o dveh problemih Francije v spopadu z terorizmom.

Prvi je kljub dobro varovanem Euru 2016 še vedno varnostni sistem. Kljub temu, da je nadzor vojske in žandarmerije večji, vse še vedno ni tako kot bi moralo biti.

Še vedno namreč ni jasno, kdo izmed subjektov varnostnega sistema bi moral slediti ljudem s terorističnimi težnjami, kaj se z njimi zgodi, ko gredo v drugo državo...

"Ta zmeda daje teroristom priložnost, da izvedejo napade. Raziskava varnostnega sistema je lepo pokazala, da samo vojaki in policisti na ulicah niso dovolj."

Drugi problem je po njegovem mnenju integracija manjšin v Franciji. "Ta država že dolgo pozna preseljevanje, a ne integracije. Policija le s težkimi enotami kontrolira neintegrirane četrti, ki so zelo revne. To je žalosten miks, ki lahko odpre pot za radikalizacijo in nasilje."

Vedno bolj bomo gledali čez ramena

Joel Dreyfuss, kolumnist Washington Posta, pa je zapisal, da je napad v Nici prikaz tega, kako je varnost postala samo še privilegij peščice ljudi na svetu.

"Ta teden sem se zalotil, kako v New Yorku razmišljam o tem na kateri vlak naj grem in kako se izogniti velikim množicam. Sprejel sem, da to postaja normalno za mesta kot so New York in Pariz.

Nica je le še ena izmed bojišč vojne, ki jo ne znamo končati. Do  tega konca pa bomo gledali čez ramena, z nezaupanjem v naše sosede in spreminjali rutine, da bi le ostali izven seznamov žrtev teroristov."