Kaj se po dobrem letu dogaja z begunci na nemškem trgu dela

Razlog za politiko "odprtih vrat"nemške kanclerke Angele Merkel so tudi slabi demografski trendi, po katerih bi brez migracij število Nemcev do leta 2050 iz sedanjih 80 upadlo na 68 milijonov prebivalcev.

Za pokritje razlike Nemčija naslednjih 15 let za trg dela in vzdrževanje socialnega sistema potrebuje letno pol milijona migrantov, kar so pozdravili  tudi nemški industrijski giganti.

Pogledali smo, kaj se po letu dni od zadnjega večjega prihoda migrantov z njimi dogaja na nemškem trgu dela; kako dolgo traja, da dobijo delo, koliko je brezposelnih, do kakšnih zapletov prihaja ...

Kjub migtantskemu valu se je brezposelnost v Nemčiji zmanjšala

Pričakovali bi, da milijon novih prišlekov v razmeroma kratkem času povzroči opazen porast brezposelnosti v državi. A v nemškem primeru ni tako.

V začetku januarja je Frank-Jürgen Weise, vodja nemške Zvezne agencije za delo predstavil rezultate državne brezposelnosti, ki kažejo pozitiven trend. Povprečna brezposelnost v Nemčiji je bila najnižja po letu 1991. Brez dela je bilo slaba 2,7 milijona ljudi. Za nadomestila za brezposelnost je Nemčija namenila 14,4 milijarde evrov ali milijardo manj kot je načrtovala.

Množico delovnih mest je omogočil prav begunski val. Nemčija je že avgusta leta 2015 začela s programom 100.000 javno financiranih delovnih mest, namenjenih zaposlitvi učiteljev jezikov, varnostnikov, socialnih delavcev in zaposlenih v javni upravi za integracijo beguncev.

Večina beguncev se ni zaposlila

Čeprav je država sprejela dobra 1,2  milijona beguncev, pa to ni zaznamovalo trga dela. Po podatkih agencije je delo do sedaj našlo le okrog 30.000 prišlekov, ki so najpogosteje zaposleni na sezonskih delih, začasnih delih v industriji, logistiki, čistilnih delih, v skladiščih, hotelirstvu in gostinstvu - torej v manj kvalificiranih in slabše plačanih delovnih mestih.

Registriranih beguncev iskalcev zaposlitve je glede na podatke agencije 406.000, registriranih brezposelnih beguncev pa 160.000.

Velik del je vključenih v programe izobraževanja, ki vključujejo šolski pouk in delovno prakso, preko katere se begunci lahko kasneje vključijo na trg dela. Okrog 30 % od 1,2 milijona vseh, ki so v Nemčijo prišli leta 2015 pa dela na črno, saj kot prosilci za azil legalno ne morejo dobiti dela, ugotavljajo raziskovalci univerz v Tübingenu in Linzu.

Visok delež delavcev na črno je vlado spodbudil k sprejemu t.i. integracijskega zakona, ki določa možnosti za delo in izobraževanje.

Transformacija begunca v kvalificiranega delavca traja šest let

Begunci so običajno najprej vključeni v proces vključevanja. Glede na projekcije nemške agencije za delo traja šest let, da begunec konča nemško šolo, poklicno šolo in pripravništvo, da sešteje kot kvalificiran delavec, ki nato išče službo. Po 15 letih naj bi se zaposlenost tistih, ki so v zadnjem večjem begunskem valu prišli v Evropo, povečala na 70%.

Kot je za nemški Die Welt dejal Holger Bonin, strokovnjak za trg dela raziskave na Inštitutu za preučevanje dela v Bonnu, je pri vključevanju beguncev na trg dela mnogo ovir: "Največji oviri pri integraciji na trg dela sta pomanjkanje znanja jezikov in nizka raven delovnih kvalifikacij."

Nemški delodajalci pa imajo težave tudi z odhajanjem tistih delavcev, katerih prošnja za azil je že po izobraževanjih ali začasni zaposlitvi zavrnjena, s čimer gredo stroški izobraževanja v nič.

A integracija poteka počasi. Predvsem preko malih in srednje velikih nemških podjetij, ki so begunce najbolj pripravljeni učiti.

Nemčija tako že ima prvo veliko spletno bazo beguncev iskalcev zaposlitve in zainteresiranih delodajalcev; Worker.de.

Ali kot je za Bloomberg dejal Raimund Becker, vodja uprave zvezne agencije za delo, je integracija dolg proces, ki pa bi Nemčiji moral uspeti: "Za Nemčijo njihova integracija ni velik problem, če sprejmemo, da potrebujemo malo potrpežljivosti in moramo investirati denar in ljudi, da jim damo priložnost."