Pieteten spomin na genocid nad Romi, a brez besede o revolucionarno pomorjenih

2. avgust je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. S tem se spominjamo noči z 2. na 3. avgust 1944, ko so nacisti v taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnjo taborišče in v eni noči pomorili več kot 3.000, po nekaterih virih celo več kot 4.000 Romov in Sintov. Dan so s slovesnostjo zaznamovali v mariborski sinagogi. Da je spomin treba ohraniti, da se dogodki ne bi ponovili, je bilo slišati. Ne pa tudi besed o pomorih, ki so jih na slovenskih tleh zagrešili partizani.

Noč, ko so violine obmolknile

Spominsko prireditev z naslovom Noč, ko so violine obmolknile, so v Mariboru pripravili v četrtek. Koordinatorica kulturnih programov sinagoge Marjetka Bedrač je pojasnila, da se s to prireditvijo spominjajo romskih žrtev nacističnega genocida, izvedenega med drugo svetovno vojno.

»Romi so danes največja manjšina v Evropi, a se zdi, da o njih še vedno vemo zelo malo oziroma, da so naše predstave o njih pogostokrat popačene,« je dejala in opozorila na zasidranost stereotipov o tej skupini prebivalstva.

Romi in Sinti so bili pod nacistično vladavino na podlagi nürnberških rasnih zakonov obravnavani kot manjvredni. Nacisti naj bi med letoma 1939 in 1945 pobili okoli pol milijona Romov, po nekaterih podatkih celo milijon in pol. Natančno število žrtev nacističnega pogroma nad Romi oziroma porajmosa ni znano. Med žrtvami nacističnega holokavstva so bili tudi slovenski Romi in Sinti.

Kaznovati zločin genocida

Ob začetku druge svetovne vojne je po nekaterih podatkih na slovenskih tleh živelo med 300 in 400 Romov. Nekaj manj kot 100 pobojev naj bi zagrešili Italijani, in sicer povsem po rasističnem ključu oziroma po principu načrtnega uničenja populacije Romov in Sintov.

Genocid nad Romi oziroma porajmos je Zahodna Nemčija uradno priznala šele leta 1982. Evropski parlament pa ga je aprila 2015, 70 let po koncu druge svetovne vojne, z resolucijo prepoznal kot zgodovinsko dejstvo.

Da je spomin na to treba ohraniti, da se dogodki ne bi ponovili, je na četrtkovi slovesnosti dodal državni sekretar na ministrstvu za pravosodja Milan Brglez »Prav tako se je treba zavzemati za vladavino mednarodnega prava, kar pomeni preprečevati in kaznovati zločin genocida,« je na slovesnosti v Mariboru dejal Brglez.

Preventivne likvidacije

S temi mislimi se verjetno lahko poistoveti marsikdo. Toda Romi niso množično umirali pod kroglami nacistov in fašistov. O tem, da bi se na slovesnosti v Mariboru kdor koli dotaknil zločina nad slovenskimi Romi iz Iške vasi, ki se je zgodil že dobri dve leti pred nacističnim pokolom, ni poročil.

Skupaj naj bi partizani v tem obdobju zagrešili vsaj 150 pomorov. Za razliko od rasističnega ključa nacističnih likvidacij je bil tu motiv drugje. Šlo naj bi za t. i. preventivno likvidacijo, saj so se partizani bali, da bi lahko Romi ob potovanju iz kraja v kraj okupatorju razkrili podrobnosti o gibanju partizanskih enot.

Glede na podatke zbornika Porajmos – Zamolčani genocid nad Romi so partizani leta 1942 pomorili štiri večje skupine Romov. Poleg omenjene v Iški vasi sta po izsledkih zbornika dve četi Šercerjevega bataljona 10. maja tega leta v Ganrju pri Mačkovcu umorili okoli 60 Romov.

Na Notranjskem so partizani na osvobojenem ozemlju umorili vsaj 70 Romov, navaja zbornik, od tega okoli 60 pri romskem naselju v bližini Kanižarice pri Črnomlju. Tudi v tem primeru je bil povod izdajanje Italijanom, kar pa nikoli ni bilo dokazano. Še en pomor Romov pa se je konec maja 1942 zgodil v bližini Sodražice.

Med žrtvami tudi nerojeni otrok

Ob izkopu posmrtnih ostankov pomorjenih Romov v Iški vasi leta 2017 so v vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč ugotavljali, da je bilo na tem mestu pomorjenih 53 Romov, šlo naj bi za dve romski družini. Motiv za pomor na Benkovem travniku naj bi tičal v njihovem načinu življenja.

Domnevni motiv strahu pred izdajstvom ob tem pade že ob dejstvu, da so bili med žrtvami tudi otroci, eden celo še nerojen. Komisija je namreč odkrila sedem grobov, od tega dva množična, med posmrtnimi ostanki pa so bila ob odraslih tudi okostja otrok in mladostnikov, tako moških kot žensk. Osebni predmeti, ki so jih našli ob posmrtnih ostankih, kot so gumbi, denarnice in glavniki, so potrjevali, da je šlo za civilne in ne vojaške žrtve.