Peter Frankl, Finance: Krik malomeščanske levice – napad na Uber
Dežurni antiglobalisti, na čelu z Združeno levico in sindikati, so našli novega sovraga, ki želi zasužnjiti Slovence - osti so uperjene proti ameriški multinacionalki Uber, ki prek zelo učinkovite aplikacije na pametnem telefonu voznikom, lastnikom boljših avtov, omogoča, da z nekoliko manj ovirami kot sicer postanejo (tudi) taksisti, ter seveda ljudem, da na enostaven in praktičen način pridejo iz točke A na točko B.
O tem "zlodeju, pred katerim se plazi stran po državi," tokrat piše Peter Frankl na Finance Manager, sicer sam redni uporabnik Uberja v tujih mestih.
Storitev je vrhunska. Naložiš aplikacijo na pametni telefon, pri tem prek fotografiranja svoje kreditne kartice Uberju daš na voljo svoje podatke za plačilo (samo enkrat) – in hop, vozilo pride pote tja, kjer si, nobene gotovine, telefon ti pokaže, kje je vozilo, ki prihaja pote, telefon ti sproti računa, čez koliko časa te bo vozilo pobralo in približno koliko bo stala vožnja do cilja, ki si ga navedel. Račun dobiš takoj – po e-pošti," je navdušen.
V nadaljevanju komentarja razblini nekatere argumente proti Uberju, kot so delo mimo rednih delovnih razmerij, prekarizacija, manj denarja za zdravstveno in pokojninsko blagajno, trpela naj bi kakovost storitve in podobno.
Kot piše, taksisti bližnjice za plačevanje manj prispevkov iščejo že zdaj, veliko jih že sedaj dela kot samostojni podjetniki, tudi Uberjevi vozniki bi morali imeti vse licence in s podjetjem neodvisno razmerje, delati bi morali s svojim avtom in vsaj 20 odstotkov prihodkov pridelati drugje.
V čem je torej problem?
"Problem je predvsem v tem, da država, ko preganja prekarno delo, razlaga, da varuje malega človeka, dejstvo pa je, da danes premnogi želijo biti prekarci oziroma sami svoji šefi – predvsem zato, ker jim država, če prejemajo normalno plačo, njemu in delodajalcu za dohodnino, zdravstvo in pokojnino vzame toliko, da ni mogoče normalno preživeti," piše Frankl v komentarju, ki ga je res vredno prebrati.
O tem "zlodeju, pred katerim se plazi stran po državi," tokrat piše Peter Frankl na Finance Manager, sicer sam redni uporabnik Uberja v tujih mestih.
Storitev je vrhunska. Naložiš aplikacijo na pametni telefon, pri tem prek fotografiranja svoje kreditne kartice Uberju daš na voljo svoje podatke za plačilo (samo enkrat) – in hop, vozilo pride pote tja, kjer si, nobene gotovine, telefon ti pokaže, kje je vozilo, ki prihaja pote, telefon ti sproti računa, čez koliko časa te bo vozilo pobralo in približno koliko bo stala vožnja do cilja, ki si ga navedel. Račun dobiš takoj – po e-pošti," je navdušen.
V nadaljevanju komentarja razblini nekatere argumente proti Uberju, kot so delo mimo rednih delovnih razmerij, prekarizacija, manj denarja za zdravstveno in pokojninsko blagajno, trpela naj bi kakovost storitve in podobno.
Kot piše, taksisti bližnjice za plačevanje manj prispevkov iščejo že zdaj, veliko jih že sedaj dela kot samostojni podjetniki, tudi Uberjevi vozniki bi morali imeti vse licence in s podjetjem neodvisno razmerje, delati bi morali s svojim avtom in vsaj 20 odstotkov prihodkov pridelati drugje.
V čem je torej problem?
"Problem je predvsem v tem, da država, ko preganja prekarno delo, razlaga, da varuje malega človeka, dejstvo pa je, da danes premnogi želijo biti prekarci oziroma sami svoji šefi – predvsem zato, ker jim država, če prejemajo normalno plačo, njemu in delodajalcu za dohodnino, zdravstvo in pokojnino vzame toliko, da ni mogoče normalno preživeti," piše Frankl v komentarju, ki ga je res vredno prebrati.
Povezani članki
Zadnje objave
Bencin in dizel danes občutno cenejša
2. 6. 2026 ob 10:19
Financiranje terorističnih organizacij v Evropi, migracije in odziv institucij
1. 6. 2026 ob 17:41
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.