Papež Frančišek: Izvolitev muslimanskega župana Londona je dober primer integracije migrantov

Papež Frančišek je v pogovoru o migrantski problematiki za francoski katoliški časnik La Croix izvolitev prvega muslimanskega župana katerekoli Zahodne prestolnice označil kot "vzpodbuden znak, medtem ko drugi deli Evrope postavljajo zidove pred migranti iz Bližnjega vzhoda in Afrike."  

V kontekstu izvolitve Sadiqa Khana, sina pakistanskega šoferja avtobusa, za župana Londona 6. maja letos, je Frančišek dejal, da je sobivanje muslimanov in kristjanov še vedno mogoče.

V intervjuju je tekla beseda tudi o evtanaziji ter sklepanju istospolnih partnerskih zvez, glede katerih je papež dejal, da mora država, če že sprejme tak zakon, upoštevati tudi ugovor vesti, ki je človekova pravica. 

Izvolitev muslimana Sadiqa Khana za londonskega župana je papež postavil kot pozitiven zgled integracije migrantov. Kot primer posledic neuspešne integracije pa je izpostavil samomorilske teroristične napade v Parizu in Bruslju:

"Najslabša pri sprejemu je getoizacija. Ravnati je potrebno nasprotno, moramo jih integrirati. V Bruslju so teroristi bili Belgijci, otroci migrantov, ki so odraščali v getu," je dejal papež.

"V Londonu je novi župan zaprisegel k položaju v katedrali in se bo v prihodnosti zagotovo srečal s kraljico. To prikazuje potrebo Evrope, da ponovno najde svojo zmožnost integracije. Ta je še bolj potrebna danes, ko se Evropa, kot posledica sebičnega prizadevanja za lastno dobro, sooča s problemom upadanja rojstev," je še dodal Frančišek.

O strahu pred islamom v evropskih družbah je papež povedal, da, bolj kot strah pred religijo samo, danes obstaja strah pred terorističnimi organizacijami in pred njihovo zavojevalsko vojno.

"Sobivanje kristjanov in muslimanov je še vedno mogoče. Prihajam iz države, kjer je sta obe veri v dobrih odnosih."

Na vprašanje, ali Evropa sploh ima dovolj kapacitet za sprejem vseh teh migrantov, je papež odgovoril, da gre za pravično in odgovorno vprašanje ter da vrat ne moremo odpreti na nerazumen način.

"Kakorkoli, globlje vprašanje je, zakaj je toliko migrantov ravno sedaj. Prvotni problem predstavljajo vojne na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav tako pa slaba razvitost afriške celine, kar povzroča lakoto," je opozoril.

Po njegovem so vojne zato, ker obstajajo izdelovalci orožja - kar je upravičeno za obrambne namene - in nad njimi še pomembnejši preprodajalci. če je toliko brezposelnosti, je zaradi pomanjkanja investicij, ki bi zagotovile zaposlovanje, te Afrika zelo potrebuje.

V kontekstu pojava islamskega ekstremizma je papež opozoril, da izvažanje demokratičnega sistema vladavine v različne države, kot sta Libija in Irak, brez spoštovanja lokalnih norm in tradicionalnih oblik vladanja, zahteva določeno stopnjo previdnosti.

"Tega ne moremo početi brez upoštevanja značilnosti teh kultur. Kor je dejal nek Libijec pred kratkim: "imeli smo enega Gaddafija, sedaj jih imamo petdeset,""  je papež opozoril na Libijsko realnost, kjer so se v kaosu brezvladja po odstranitvi predsednika Gadafija razvile oborožene milice, vključno s podružnicami Islamske države.

Zakoni in pravica do ugovora vesti

Novinarja je med drugim še zanimalo, kako naj katoličani branijo svoja prepričanja v času sprejemanja zakonov, kot so tisti o evtanaziji ter o sklenitvi zakonskih zvez.

"Naloga parlamenta je, da razpravlja, razlaga, utemeljuje ter se prereka [o teh problemih]. Tako družba raste. Kakorkoli, ko je zakon enkrat sprejet, mora država upoštevati tudi posameznikovo vest," odgovarja Frančišek.

"Pravica ugovora vesti mora biti prepoznana v vsaki pravni strukturi, saj gre za človekovo pravico. Ta vključuje tudi državne uradnike, saj so tudi ti človeške osebe. Država mora upoštevati kritiko. Kristjanov se ne sme zavrniti, češ da govorijo kot župnik"