Oznaka: Medicoengineering

Sumljive investicije v zdravstvu, a za policijo nič spornega V času vlade Roberta Goloba je bilo izvedenih več investicij v bolnišnično infrastrukturo, pri katerih se redno pojavljata podjetji Medicoengineering (last Igorja Zabreta in Tanje Frantar Zabret), in Kolektor Koling (obvladuje ga Stojan Petrič). Tudi sicer je nabor inženirskih oziroma gradbenih firm pri teh poslih v zdravstvu v Sloveniji relativno ozek. Pred slabimi tremi leti so pri portalu n1info pisali o več z vidika javnega naročanja in cen spornih investicij v zdravstvu. Šlo je za čas Aleša Šabedra, nekdanjega vodje Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu v sklopu ministrstva za zdravje. Tedaj je bila zaključena prva etapa gradnje nove stavbe Splošne bolnišnice Celje, ki bi morala po podpisani pogodbi izvajalcev z omenjenim ministrstvom iz leta 2019 stati 23,7 milijona evrov. A kronologija investicije govori o sumljivih stvareh. Na javnem razpisu so bile izbrane firme Kolektor Koling, Medicoengineering in Pomgrad. Ob otvoritvi prostorov v začetku leta 2023 je Šabeder dejal, da je investicija v Celju vredna 30,3 milijona evrov, torej 6,6 mio evrov več od prvotne cene. Šlo je namreč za dve podražitvi. S prvo za 3,4 milijona evrov sta se strinjala tudi pristojna uradnika na ministrstvu za zdravje, ki sta bila odgovorna za izvedbo projekta (na zaprosilo bolnišnice je bil zgrajen zmogljivejši heliport od načrtovanega). Toda uslužbenca ministrstva sta hkrati nasprotovala drugi podražitvi v višini 5,2 milijona evrov, ki so jo terjali izvajalci z izgovorom, češ da so dražje gradbene storitve. Skrbnik projekta, pravnica na ministrstvu in zunanji pravni svetovalec so menili, da bi bila upravičena podražitev za največ milijon evrov. Zaradi tega je skrbnika projekta Šabeder umaknil z vseh investicijskih poslov. Premestili so ga na drugo delovno mesto. Odstranili so še druga dva omenjena »moteča člena«. Šabedrov urad je januarja 2023 izvajalcem del po mnenju poznavalcev neupravičeno podražitev odobril. Zadevo je s prijavo dobila v roke Komisija za preprečevanje korupcije. Iz poročila KPK iz decembra 2024 je razvidno, da so primer po preučitvi odstopili v obravnavo policiji. Očitno so bili mnenja, da gre za sum kaznivih dejanj. Na policiji smo torej poizvedeli, zoper katere fizične ali pravne osebe so podali na tožilstvo kazenske ovadbe v zvezi s prvo etape nadomestne novogradnje v Splošni bolnišnici Celje ter za katera kazniva dejanja? S Policijske uprave Ljubljana so nam pred nekaj dnevi pojasnili, da so v tej zadevi kriminalisti vodili kriminalistično preiskavo, ki jo je usmerjalo Evropsko javno tožilstvo (investicija je bila sofinancirana z denarjem na ravni EU). O vseh ugotovitvah so pred dvema mesecema obvestili tožilstvo s poročilom. Z drugimi besedami: na podlagi zbranih obvestil in dokazov niso ugotovili, da obstaja podlaga za kazensko ovadbo. Z vidika policije je torej zadeva povsem čista. A to ni edini primer, ki ga je KPK poslala v obravnavo policiji. Zadeve so se namreč v prid Medicoengineeringa obrnile tudi pri projektu negovalnega oddelka v bolnišnici v Murski Soboti. Po prvem razpisu, na katerem je ta firma izpadla zaradi previsoke cene (druga ponudba pa je bila izločena zaradi neizpolnjevanja pogojev prijavljenih družb), je Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu izvajalca izbral na podlagi neposrednih pogajanj. Rezultat teh je bil, da je Medicoengineering svojo ceno znižal zgolj za minornih 0,25 odstotka in pristal na ceno 9,6 milijona evrov, pri čemer je bila sprva s strani urada ocenjena vrednost projekta 7,32 milijona evrov. Na ministrstvu so takrat na vprašanje, zakaj niso šli v nov razpis, odgovorili, da jim takšno ravnanje dopušča zakonodaja, višjo ceno pa so pripisali spremenjenim razmeram na trgu. Tudi to zadevo so prejeli v preučitev na KPK in jo odstopili v reševanje policiji, saj so zaznali sume kaznivih dejanj. Enako kot pri investiciji v celjsko bolnišnico niti tu policija ni zaznala podlage za kazensko ovadbo, izhaja iz pojasnila za Domovino. Tudi tu je kriminalistično preiskavo usmerjalo Evropsko javno tožilstvo. Posebej pa bode v oči projekt negovalne bolnišnice v Novem mestu. Na razpis ministrstva za zdravje sta julija 2022 sta prispeli dve ponudbi, obe previsoki. Tudi v tem primeru en ponudnik ni izpolnjeval pogojev, drugo ponudbo pa je oddal konzorcij podjetij CGP, Kolektor Koling in TGH. Tudi v tem primeru je Šabeder nasprotoval novemu javnemu razpisu, odločil se je za neposredna pogajanja s konzorcijem. Toda rezultat pogajanj ni bilo znižanje cene, pač pa celo zvišanje. Namesto ponujene cene 9,8 milijona evrov je na koncu ministrstvo pristalo na ceno 10,3 milijona. Tudi tu so na ministrstvu za zdravje podražitev utemeljili s spremenjenimi razmerami na trgu. Zgodba se je potem na KPK in policiji ponovila. KPK je ugotovil sume kaznivih dejanj in primer odstopil v reševanje policiji, kjer pa prav tako niso zaznali ničesar spornega.

Medtem ko je vlada Roberta Goloba v imenu namere »ločevanja javnega in zasebnega zdravstva« v vojni z zdravniki, posledice tega pa bodo nosili predvsem bolniki, saj se bodo čakalne dobe po spremembi zakonodaje še podaljšale, pri dobaviteljih v zdravstvu posel...