Ovire in pasti na poti Pavla Ruparja, da vzpostavi novi DeSUS

Martin Nahtigal
Rupar pravi, da k njemu prihajajo ljudje, ki so volili SDS, NSi in Svobodo. Slednje tolaži, da lahko napako popravijo. Foto: Tomo Strle/CITRUS

Nekdanji poslanec SDS ter vodja iniciative Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober Pavel Rupar je v oddaji na Nova24TV napovedal, da bo ustanovil upokojensko stranko, in dodal, da priprave že potekajo. Na naslednjem shodu v sredini oktobra naj bi odločali o dejanski ustanovitvi stranke Glas upokojencev. Kot je še navedel, pospešeno ustanavljajo odbore, trenutno beležijo 16 regijskih in 36 občinskih odborov. Na novinarsko vprašanje o številu članov pa je Rupar odvrnil z »več kot Levica, zelo približno smo nekje pri NSi«. O možnosti sodelovanja pa so se pogovarjali tudi z DeSUS. »Tisti, ki pravite, da ne bomo uspeli, se motite. Če ne bomo uspeli s to vlado, bomo kmalu uspeli z drugo,« je še zatrdil Rupar.

Rupar ima za sabo kar nekaj uspešnih shodov upokojencev, ki se jim pridružijo tudi drugi (starejši) kritiki aktualne vlade. Obenem je s svojimi nastopi svojo smer začrtal nekje v smeri krščanske demokracije, ki v center postavlja upokojenca ter socialno noto pravičnih oziroma človeka vrednih pokojnin. Teoretično gledano obetaven začetek, saj je tema pokojnin tema, ki zadeva vsakega državljana in obenem kaže na gnilost našega post-socialističnega socialnega sistema, ki vedno manj daje in vedno več jemlje. Hkrati pa njegovi nastopi premorejo določeno kombinacijo dejavnikov karizme, iskrenosti, teatralnosti ter pretiravanj, ki mu hkrati omogočijo občasen preboj medijske omerte ter pritegnejo določene starejše generacije.

Pri vsem tem pa se zgodba zaplete, saj je velika večina teh starejših, ki jih tak način organiziranja pritegne ter so voljni priti »stavkat« na Trg republike, tistih, ki so že politično aktivni. V smislu, da so razmeroma angažirani državljani ter verjetno povečini volivci desnega političnega pola. Ruparjeva osebna politična zgodovina ter del volilnega telesa, ki ga nagovarja, pa jasno v zraku pušča vonj po SDS-u. In tega pridiha se Ruparjeva stranka ne bo znebila, če bo želela pritegniti volivce, ki jih zanimajo res samo obljube o višjih pokojninah. Čeprav je Rupar v svojih govorih začel posegati tudi na druga področja ter tako temo starejših in staranja povezuje z zdravstvenim sistemom ter drugimi družbenimi podsistemi.

Ruparjeva osebna politična zgodovina ter del volilnega telesa, ki ga nagovarja pa jasno v zraku pušča vonj po SDS-u. In tega pridiha se Ruparjeva stranka ne bo znebila, če bi želela pritegniti volivce, ki jih zanimajo res samo obljube po višjih pokojninah.

Širjenje tem s čistega boja za višje pokojnine mu daje programsko osnovo za začetek tvorjenja strankarskega programa, ki pa bo, podobno, kot je z drugimi manjšimi strankami, recimo antikovidno Resnica ter SNS, le razmislek njenega voditelja, ki bo zelo verjetno nek mišmaš ideološko političnih nasprotij. Osrednja tema, redistribucija zaslužnim starejšim, pa nas takoj spomni na stranko Desus, ki je neslavno zaključila svojo politično pot po tem, ko je njen voditelj odslužil namenu zagotavljanja večine levim vladam.

Rupar kot Erjavec, a brez medijske podpore

Persona Karla Erjavca, večnega borca za višje pokojnine in mojstra samopromocije, je pojav, ki ga Rupar lahko imitira ter postane novi Desus. Vendar z eno ključno razliko – Desus je ob ideoloških vprašanjih stal na strani tranzicijske levice, medtem ko bi Rupar lahko stal na strani desnega pola. Projekt Desusa je bil sicer medijsko podprt, saj je bil interes prepričati marsikoga v starejši volilni bazi, da brez Karla Erjavca v vladi ne bo (višjih) pokojnin. Te medijske podpore Rupar ne bo imel, saj predstavlja »napačen« ideološki pol. Za noto, da pa vsaj nekdo nekaj dela in nekaj organizira ter »rohni« na Trgu republike, pa je vprašanje, če bo dovolj močan sentiment, ki bo prepričal vsaj 4 odstotke volivcev. Pri tem, da bo vedno znova, vsaj za desni pol, vprašanje, koliko teh volivcev bi že volilo tri pomladne stranke in koliko bo dodatka novih, neopredeljenih ali celo ideološko drugačnih volivcev.

Persona Karla Erjavca, večnega borca za višje pokojnine in mojstra samopromocije, je pojav, ki ga Rupar lahko imitira ter postane novi Desus

Je vložek v tako stranko smiseln? Omogoča etablirani SDS in NSi, da v bistvu nekdo drug dela na temi upokojencev ter se neposredno strankam ni treba ukvarjati s to temo? Je torej Rupar za upokojensko tematiko in vedno udarnejšo aktualizacijo te teme za desnico to, kar je Nika Kovač za sovražni govor in politizacijo svobode govora za levico? To nam bodo gotovo pokazali samo čas in prihodnje poteze, ki jih bodo vlekli Rupar in njegovi politični sopotniki. Konservativni politični pol potrebuje vsaj še eno nacionalno parlamentarno stranko, da bi vsaj teoretično imel upanje za večino v sedanjem volilnem sistemu. SLS si za to vlogo že prizadeva, vendar pokriva nekoliko drugačen segment volivcev in tematik kot Rupar.

Ostaja pa dejstvo, da slovenski konservativni politični pol nima ravno dolge in uspešne zgodovine lansiranja novih obrazov, kot ga ima levi – ne v politiki ne v »nevladništvu«. Zato ostaja tudi temeljno vprašanje, ali bo Rupar uspel preseči zgoraj opisani okvir in dejansko dosegel učinek snežne kepe, ko bo dostojna starost presegla temo ideološke delitve. Bil bi sicer prvi takšen primer v sodobni politični zgodovini.

Izbrano za naročnike
Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
Kdo v NSi ruši Tonina in zakaj je alternativa Vrtovec
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zakon o dolgotrajni oskrbi bo "zaživel", v ponedeljek prihajajo "položnice". Cigler Kralj: To ni dobra stvar za vse
  • 10. 11. 2023
Sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi: socialistična logika par excellence ali nujna družbena solidarnost?
  • 17. 07. 2023
Ali upokojenci res tako bremenijo javni prevoz, da bi jim morali ukiniti brezplačne vozovnice?
  • 29. 09. 2023