Ovadbe s strani direktorja policije odpirajo pereče vprašanje: Kje je meja pri zmerjanju policistov in vojakov?

Fašisti, nacisti, tolpa, pa tudi izdajalci, in še kaj bi se našlo: takšnih in podobnih zmerljivk so deležni pripadniki policije (in tudi vojske), ker si drznejo služiti ljudem tudi takrat, ko po nekem naključju Sloveniji ne vlada leva opcija.

Prostaške obsodbe, pa tudi malo bolj prefinjena namigovanja v smeri žaljenja mož (in žena) postave pa bi v kratkem znale dobiti sodni epilog: generalni direktor Policije dr. Anton Olaj je, kot vemo, zaradi takšnih žaljivih obdolžitev kazensko ovadil poslanca Matjaža Nemca (SD) in nekdanjega poslanca dr. Pavla Gantarja (Zares).

Kot že mnogokrat do sedaj gre tudi tukaj za politično preigravanje in zavajanje najnižje vrste: cilj je prikazati varnostne organe in celo njihove pripadnike osebno kot podaljšek trenutne ne-leve oblasti, ki je bojda totalno fašistična, ter ustvariti strah pred njimi, diskreditirati njihove sposobnosti in pri ljudeh vzbuditi odpor do njih. Odpor do policije je odpor do oblasti. In Janševa vlada si to zasluži, ne glede na ceno, kajne, levičarji?

Policisti postajajo "tolpaši in mafijci": svoboda govora ali aktivistične žalitve?

A stvar je mnogo bolj zapletena. Najprej gre tukaj za eno temeljnih vprašanj demokracije, za razmerje med svobodo govora in razžalitvijo: ali lahko neki Blaž Zgaga v žaru svojega aktivističnega boja za ... oziroma proti vsaki ne skrajno levi opciji zapiše, da Hojs in Olaj želita v imenu "obsojenca, obtoženca in vrhovnega janšista koruptivnega Janeza Janše uničiti, kar je ostalo od policije, in ustvariti politično fašistično policijo, ki ne bo servis ljudem, temveč mafiji."?

In, ali lahko dr. Pavle Gantar, nekdaj zmeren in precej cenjen politik, policiste, ki posredujejo ob nasilnih protestih, označi za "organizirane tolpe državljanov, ki na nič hudega sluteče ljudi mečejo solzivec in jih polivajo z vodo"? Nikakor ne. Takšne izjave kažejo, da se njihovi avtorji postavljajo nad skupno dobro; "organizirane tolpe" po Gantarjevo niso poulični nasilniki, ki mečejo tlakovce na vse okoli sebe, pač pa policisti, ki pred tem branijo zdravje in lastnino državljanov. Zgolj zato, ker so si drznili obdržati službo v času desnosredinske vlade.

Obrekovalci kot moralni razsodniki

Tovrstni obrekovalci si torej lastijo položaj moralnih razsodnikov; oni sami lahko razsojajo, kaj je absolutno prav in kaj narobe, ter s tem lahko povozijo tudi osebno dostojanstvo policistov in blatijo integriteto organizacije, kjer so ti zaposleni.

Zavedajmo se, da tarča blatenja ni neko nepomembno društvo, pač pa ustanova, ki skrbi za varnost državljanov. Na nivoju gostilniške debate bi to nekako še šlo skozi, če pa takšen pristop vsiljujejo mnenjski voditelji ...

Zavedajmo se, da tarča blatenja ni neko nepomembno društvo, pač pa ustanova, ki skrbi za varnost državljanov. Na nivoju gostilniške debate bi to nekako še šlo skozi, če pa takšen pristop vsiljujejo mnenjski voditelji ... Od njih bi pričakoval vsaj osnovno zavedanje pomena varnosti, reda in miru. Namesto tega pa smo zopet priča temu, da je kakovost opravljenega policijskega dela postala stvar političnega prepričanja: če so pridržali "njihovega", so dobri fantje, če so "našega", so pa fašisti, ne glede na to, kaj je neka oseba storila.

Takšen pristop, ki na strani političnih aktivistov ne premore kančka samokritike, lahko vodi v kaos, saj se s tem splošna morala umika nasilju neke ideje. In splošna morala, prav tako kot varnost, ni leva ali desna; je stvar vseh nas.

Zdi se, da žalitve Policije in policistov odražajo tudi strah leve sfere pred kadrovanjem trenutne vlade. Mogoče posledično pred izgubo privilegijev? Ne vem, ne bom sodil, a policijski kadri so kar naenkrat postali "fašistični"; prej pa seveda niso bili "komunistični". Ne pozabimo, v zadnjih 80 letih je leva sfera Sloveniji vladala 70 let, desna pa kakih 10. In kadrovanje levih oblasti ni nikoli imelo ničesar s politiko; vse je bilo podrejeno izključno stroki in dobrobiti ljudi. V to moramo še dandanes zaupati. Malce sarkazma ne škodi, kajne? Kakorkoli že, ta dejstva so jasna kot beli dan, in pričujejo nam žalostno resnico o stanju demokracije v naši Sloveniji.

Reševanje težav z dialogom ali preko sodišč?

Absolutno se strinjam, da je problematika varnostnih organov pri nas potrebna obširne, tudi kritične razprave. Obstaja kopica težav, ki jih ne bo lahko rešiti. Ampak za to je potreben kulturen, racionalen in konstruktiven družbeni dialog. Ker eno je vsebina problemov, drugo pa je, kako se to vsebino interpretira. Ni prepovedano meniti, da je v varnostnih strukturah nekaj narobe. A problematiko spraviti na nivo prostaškega obrekovanja, ki lahko ogrozi varnost, to je vredno vsake obsodbe. Za zrelo debato je potrebna državotvorna drža, ki pa je v Sloveniji absolutno preredka ptica.

Nekateri menijo, da je šel direktor Olaj z ovadbami predaleč. Pa je res? Dejstvo je, da radikalna levica napada in blati subjekte, ki ji niso podrejeni, pa naj gre za posameznika ali institucijo. Kako zaščititi njihovo integriteto? Spomnimo se Jadranke Juras in njenih idej o tem, kako SV v tujini "pobija lokalno prebivalstvo", Dejan Babosek pa je vojake ozmerjal z izdajalci. Vojaški sindikat je nato pred letom dni vložil tožbo proti omenjenima ter proti RTV zaradi razžalitve države; enako je storil načelnik generalštaba Robert Glavaš.

Olaj na nek način sledi zgledu. Res je, politizacija varnostnih struktur je v Sloveniji problem že od ... vemo, od kdaj. A ne glede na to je skrajno nepošteno, da se pripadnike ozmerja s fašisti, nacisti in ostalimi nesmisli. Gre za ljudi, ki ne glede na politično prepričanje skupaj skrbijo za nas. Žal pa je družbena kultura pri nas tako nizka, da se njihove integritete očitno ne da zaščititi drugače kot preko sodišč.