Otroke obdarujejo tudi škrati, kralji, kamele, čarovnice, menihi in celo sam Jezušček

Danes je Miklavžev večer, ko se bodo pridni otroci po katoliški tradiciji razveselili darov sv. Miklavža, za poredne pa so parkeljni pripravili šibo.

Ob škofu Nikolaju iz 4. stoletja pa slovenske otroka obdarujeta še dva dobra moća. Iz časa komunizma ohranjamo »nekonfesionalnega« dedka Mraza, posledica komercialnega ameriškega vpliva pa je rdečekapi Božiček.

Tradicija decembrskega obdarovanja je prisotna v večjem delu sveta. Junaki, ki otroke ob prihajajočih praznikih obdarujejo pa so različni; od škratov, kraljev, čarovnic, menihov pa do Jezuščka.

Unikatnost temelji na več stoletij starih tradicijah.

V Mehiki obdaruje Jezušček

V Mehiki otrokom darila prinese novorojeni Jezus oziroma El Niño Dios. Mehičanom in nekaterim drugim španskogovorečim narodom je rojstvo razlog velikega slavja in tako je tudi decembra.

Nizozemce obdaruje Sinterklaas

Nizozemski Sinterklaas je oblečen podobno kot Božiček. Družbo mu dela Črni Peter (Zwarte Piet). Sinterklaas sredi novembra s španske obale, kjer je doma, odpluje proti mrzli Nizozemski.

Po prihodu v deželo tulipanov, kamor pride s parnikom, ima za obdarovanje pridnih otrok in njihovih staršev tri tedne časa. Po mestih in vaseh potuje na belem konju, darila pa meče skozi dimnike. Na poti ga spremlja šest črnih škratov, ki poredne otroke stlačijo v vreče in jih odpeljejo s seboj v Španijo.

Japonske otroke obdaruje Hoteiošo

Na Japonskem darila nosi debel budistični menih Hoteiošo. Okrog naj bi ga prevažali jeleni z rdečimi nosovi, čeprav po nekaterih izročilih potuje kar sam. Hoteiošo nima brade, njegova ušesa pa so podobna slonjim.

Japonci na božični večer svoja stanovanja temeljito očistijo in okrasijo, nato pa po vseh prostorih za srečo potresejo fižol, se posedejo za mizo in pričakujejo darila Hoteioše.

Italijanska La Befana

Italijanski otroci božična darila dobijo bodisi na božič bodisi na praznik svetih treh kraljev – odvisno od tega, v katerem delu države živijo.

Čeprav poznajo Božička, darila največkrat dobijo 6. januarja, prinese pa jim jih La Befana – prijazna čarovnica, ki nastavljene nogavice pridnih otrok napolni z bonboni, figami in drugimi dobrotami, porednim pa nastavi premog ali sladkarije, ki jih ne marajo. Vesela je, če ji družine pustijo kakšno steklenico vina.

Švedski otroci pričakujejo Jultomta

Jultomte je bil prvotno božičkov kozel, ki je zanj razvažal darila in švedska mesta ter vasi odeval v praznično podobo, v prejšnjem stoletju pa je iz kozla postopoma nastala mitska figura Jultomte.

Iz živali se je spremenil v majhnega, starega bradatega možiclja z nekoliko preveliko rdečo kapo, v kateri precej spominja na vrtnega palčka.

Ruski ded Moroz oziroma dedek Mraz

Ruskim otrokom darila prinaša dedek Mraz oziroma ded Moroz. Po nekaterih izročilih je oblečen v oblačila, ki so precej podobna Božičkovim, po drugih je poznan po sivi kučmi in lepem belem plašču z vezeninami.

Na vsakem koraku ga spremljajo pomočniki, nikamor pa se ne odpravi brez svoje vnukinje senguročke, oziroma snežne deklice. Skupaj potujeta v vpregi treh belih konj in v različnih mestih po Rusiji pridnim otrokom delita darila.

Darila nosijo tudi sveti trije kralji in njihove kamele

V vzhodnokaribskem Portoriku otroci ne pričakujejo Božička, niti dedka Mraza, temveč kar svete tri kralje. 6. januarja otroci pred vhodna vrata postavijo doma narejene zabojčke, ki jih napolnijo s travo. To je hrana za sestradane kamele, na katerih prijezdijo modreci. V zahvalo za dobroto otrok jim kralji v prazne zabojčke nastavijo darila in sladkarije.

Podobne tradicije poznajo tudi v Argentini, Braziliji, na Filipinih in v Siriji, kjer darila prinese najmlajša izmed treh kamel, na katerih jezdijo modreci.