Otroci brez zdravnika

V Sloveniji je bilo konec januarja letos brez izbranega osebnega zdravnika več kot 20.000 otrok in mladostnikov. Vendar razlogi, zakaj otrok težko pride do pediatra, po državi niso povsod enaki. V nekaterih krajih starši zdravnika za svojega otroka najdejo brez večjih težav. Drugje se morajo po pomoč odpraviti precej dlje od doma. Problematično tako ni le število pediatrov, temveč njihova razporeditev, obremenjenost ambulant in pravila, po katerih otroci pridejo do svojega zdravnika.

Pediatrične zmogljivosti v Sloveniji na papirju obstajajo, vendar pediatri po državi niso razporejeni tako, da bi imeli vsi otroci primerljivo dostopnega osebnega zdravnika. Ministrstvo za zdravje je že opozarjalo na neenakomerno geografsko razporeditev pediatričnih zmogljivosti. Zato je lahko otrok brez svojega zdravnika tudi tam, kjer sistem na širšem območju še kaže proste kapacitete.

Za starše lahko to pomeni veliko stisko. Otroci, še posebej predšolski, pogosto zbolevajo za virozami, okužbami dihal in drugimi boleznimi, ki spremljajo prva leta odraščanja. Poleg bolezni pa se starši srečujejo tudi z vprašanjem, kam z otrokom, ko potrebuje preventivni pregled, cepljenje po programu ali zgolj potrdilo pred vključitvijo v vrtec.

In predvsem: kako daleč je še sprejemljivo voziti otroka do pediatra, preden formalna dostopnost zdravstvenega varstva postane nekaj povsem drugega od njegove dejanske dostopnosti?

Otroci brez izbranega zdravnika

Po podatkih ZZZS, ki jih je februarja objavilo Delo, je bilo 31. januarja letos brez izbranega osebnega zdravnika 20.406 otrok in mladostnikov, mlajših od 19 let. Konec avgusta 2025 jih je bilo po podatkih ZZZS, ki jih je objavil N1, 16.561.

V nekaterih krajih se otroci še vedno lahko vpišejo k zdravniku, ki sprejema nove paciente. Drugje takšne možnosti skoraj ni. Po podatkih sledilnika opredeljenih pacientov pri zdravnikih, so bili med kraji brez možnosti novega vpisa otrok Kranj, Kamnik, Škofja Loka, Domžale, Vrhnika, Logatec, Grosuplje in Novo mesto.

Svež primer je ZD Vrhnika. Po podatkih zdravstvenega doma na dan 1. avgusta 2026 na seznamu zdravnikov, ki jih lahko otroci in mladostniki do 19. leta na novo izberejo, ni bilo nobenega pediatra.

To pa ne pomeni, da vsak otrok brez izbranega pediatra nujno ostane tudi brez zdravstvene oskrbe. V ZD Vrhnika je za del pacientov, ki so po spremembah v pediatrični ambulanti ostali brez izbranega zdravnika, organizirana akutna oziroma nadomestna obravnava. Takšna rešitev pokaže pomembno razliko: otrok lahko pride do zdravstvene oskrbe, ne da bi imel svojega izbranega pediatra in kontinuiteto obravnave.

Tudi razdalja do zdravnika ni vedno majhna. Zveza organizacij pacientov Slovenije je opozorila na primere staršev, ki so pediatra za otroka našli šele približno 50 kilometrov od doma.

Ministrstvo za zdravje je pod prejšnjo vlado problem razlagalo nekoliko drugače. Februarja letos je poudarjalo, da bi lahko imeli vsi otroci izbranega pediatra, če bi vsi pediatri dosegali minimalno raven 1.196 glavarinskih količnikov. Po takratni oceni ministrstva so skupne zmogljivosti zadostovale potrebam, glavni izziv pa je bila njihova geografska razporeditev.

Ministrstvo je že pred tem med ukrepi izpostavljalo tudi finančne spodbude izvajalcem in zaposlenim v ambulantah, ki opredeljujejo več pacientov od zahtevanega minimuma.

Zgovoren je tudi starejši primer Ljubljane. Po podatkih Ministrstva za zdravje je bilo 1. julija 2025 v Ljubljani brez izbranega pediatra 4.138 otrok. Hkrati je ministrstvo ocenilo, da bi bilo mogoče opredeliti še 4.252,7 glavarinskega količnika. Toda proste zmogljivosti niso bile nujno tam, kjer so jih družine potrebovale.

V razpravi o obremenjenosti pediatričnih ambulant se pojavlja še eno vprašanje. Po podatkih, ki jih je februarja objavila Zveza organizacij pacientov Slovenije, je bilo pri pediatrih še vedno opredeljenih 53.131 odraslih. Zveza zato predlaga njihov izpis iz pediatričnih ambulant, s čimer bi se po njenem mnenju sprostile dodatne zmogljivosti za otroke. Gre za predlog pacientskih organizacij, ne pa za že dokazano rešitev celotnega problema.

Tako se pokaže razlika med številkami in resničnostjo. Sistem lahko beleži prosto zmogljivost, starši pa zdravnika v svojem kraju ne najdejo.

Pediater je na voljo, vendar daleč od doma

Uredba za leto 2026 določa posebno pravilo za novorojenčke in dojenčke. Če nimajo izbranega osebnega zdravnika, jih mora kot izbrani osebni zdravnik sprejeti zdravnik v otroškem ali šolskem dispanzerju z najmanjšim številom opredeljenih pacientov znotraj posamezne območne enote ZZZS, tudi če je že dosegel siceršnjo mejo za sprejem novih pacientov.

Na papirju je rešitev smiselna. V praksi pa se pokaže nova težava, saj območne enote ZZZS pokrivajo velika območja. Starši zato lahko dobijo pediatra, ki je od njihovega doma oddaljen več deset kilometrov. Zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj je za Dnevnik 18. avgusta opozoril na primer družine s Škofljice, ki bi morala otroka po takšni ureditvi voziti v Idrijo. »Te razmere so neetične,« je ocenil.

Pri majhnem otroku so obiski pediatra precej pogosti. Še posebej predšolske otroke spremljajo različne okužbe dihal, prebavne viroze, vročine in druga obolenja. V prvem letu življenja so poleg tega predvideni sistematski pregledi, pediater spremlja otrokovo rast in razvoj, izvaja cepljenja ter svetuje staršem.

Zato nekaj deset kilometrov oddaljena ambulanta pri dojenčku ali majhnem otroku lahko pomeni ponavljajoče se daljše poti prav v času, ko je otrok bolan ali potrebuje redni pregled.

Težava tudi pred vstopom vrtcem

Pediater ima posebno vlogo, saj otroka spremlja že od prvih mesecev življenja. Njegova naloga ni samo zdravljenje takrat, ko otrok zboli. Sodeluje tudi pri preventivi in pri postopkih, povezanih z vrtcem ter pozneje s šolo – pri stvareh, na katere starši pogosto niti ne pomislijo, dokler jih ne potrebujejo.

Pred vključitvijo otroka v vrtec morajo starši predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka. Na njem so med drugim podatki o cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter morebitnih zdravstvenih posebnostih, alergijah ali dietah.

Težava nastane, ko otrok izbranega pediatra nima. Predpisi zahtevajo določeno zdravstveno dokumentacijo, sistem pa veliko težje rešuje položaj družine, ki do nje težko pride prav zato, ker v bližini nima zdravnika, ki bi otroka sprejel in dolgoročno spremljal.

Takšne razmere lahko družino postavijo v težaven položaj. Otrok potrebuje potrdilo za vrtec, starši pa morajo najprej iskati zdravnika, pri katerem bi ga sploh lahko opredelili.

Samo dejstvo, da otrok nima izbranega pediatra, ni zakoniti razlog, da otrok ne bi smel v vrtec. Težava nastane, ker morajo starši pred vključitvijo predložiti potrdilo o zdravstvenem stanju, ki ga po predpisu izda izbrani pediater.

Težava zaradi odsotnosti izbranega pediatra se pokaže pri povsem običajnih trenutkih družinskega vsakdana – ko otrok zboli, ko potrebuje cepljenje, sistematski pregled ali ko prvič prestopi vrata vrtca.

Problem je podedovala tudi sedanja vlada Janeza Janše. Stališča ministrstva o zadostnih skupnih zmogljivostih in njihovem neenakomernem geografskem razporejanju so bila oblikovana še pod prejšnjo vlado. Zdravstveni resor pod vodstvom ministra Tadeja Ostrca se zdaj sooča z vprašanjem, kako obstoječe zmogljivosti približati krajem, kjer otroci dejansko živijo.