Od načrtovanih 160 tisoč migrantov prerazporedili le 272

Po osmih mesecih sestankovanja, debat in skupnih deklaracij kaj narediti z migranti, ki so preplavili Evropo, je bil v septembru končno dosežen dogovor o prerazporeditvi 160 tisoč prebežnikov med države članice EU. In kako gre z uresničevanjem načrta? Vse pove številka 272.

Toliko iskalcev azila je bilo do sedaj prerazporejenih iz držav, v katere so prišli, v druge države članice Evropske unije. Po podatkih Evropske komisije s tega tedna je bilo 82 migrantov prerazporejenih iz Grčije v Luksemburg, v Italiji jih je bilo 190 poslanih v Švedsko, Nemčijo, Francijo, Španijo, Portugalsko in Finsko.

Evropski prerazporeditveni načrt soočen z mnogimi ovirami

Po navedbah portala Politico.eu frustrirani uradniki v Bruslju, humanitarni delavci in strokovnjaki za migracije poročajo o mnogih zastrašujočih političnih in logističnih ovirah, ki preprečujejo izvedbo sprejetega prerazporeditvenega načrta.

"S temi ad hoc rešitvami ne moremo premakniti naprej načrtovane migrantske relokacijske politike, obenem pa ni volje za vzpostavitev stalnega mehanizma," je povedal eden izmed evropskih diplomatov.

Prav tako ni na voljo veliko mest, kamor bi begunci lahko šli. Kljub (za)obljubam o razdelitvi 160 tisoč migrantov je svoje kapacitete ponudilo le 17 držav, skupaj nekaj več kot 4.200 namestitev.

Kot pravijo uradniki, prerazporeditev poteka počasi, ker številne države niso bile pripravljene na nenaden in množičen prihod migrantov v EU ter niso želele investirati v potrebne sprejemne in identifikacijske kapacitete v državah na zunanji meji kot sta Grčija in Italija.

Nekatere ciljne države, kot sta Nemčija in Švedska, že zapirajo meje, ker ne morejo več obvladovati migrantskega navala, druge se iz zgodovinskih in političnih razlogov upirajo, da bi sprejele svoj delež prebežnikov.

Češka, Avstrija in Madžarska tako zavračajo migrante, Francija pa je denimo omogočila le 900 od septembra obljubljenih 20 tisoč mest za namestitev prebežnikov.

 Nočejo biti prerazporejeni

Ovira za prerazporeditev pa so tudi migranti sami. Neosveščeni o  teh postopkih se zadržani do tega, da bi zapustili njihovo ciljno državo, kamor jim je uspelo prispeti. Bojijo se, da bi ostali ujeti v državah, kamor bi jih poslali, ali pa imajo zadržke do nekaterih držav člani EU, kjer bi lahko na koncu pristali.

Prav tako do sedaj v državah z zunanjo mejo EU delujejo le tri od načrtovanih dvanajstih "hotspots" - registracijskih centrov, kjer naj bi prispeli migranti vstopili v postopke kontrole in identifikacije. V Italiji delujeta na Lampedusi in Trapaniju ter v Grčiji na otoku Lesbos.

A nekateri menijo, da je to do zdaj še pravzaprav edini konkreten korak h reševanju migrantske problematike.

Kakorkoli, čeprav prerazporeditev poteka zelo počasi, zadnje čase interes po njeni izvedbi vendarle počasi narašča.

Kot pravi humanitarna delavka Angelaki z enega grških otokov, migranti postajajo bolje obveščeni o postopkih, potem ko so se meje v zadnjih mesecih začele zapirati.

"Mogoče bodo sedaj pozimi migranti razmislili o alternativi prečkanju meje z Makedonijo. To bi bil prvi korak," zaključuje Angelaki.

A se v EU kak dogovor glede migrantov sploh izvaja?