Obisk pri Katalonki, živeči v Sloveniji: da boste razumeli, zakaj si Katalonci želijo odcepitve

Eva Gregorc
3

    Španska vlada je včeraj napovedala, da bo začela s postopkom odvzema avtonomije Kataloniji. V zaporu sta dva najvidnejša člana civilne iniciative za osamosvojitev Katalonije. Evropska unija trdno podpira špansko oblast in vztraja, da gre za špansko notranjepolitično težavo, v katero se ne bodo vmešavali. Katalonci pa se ne dajo. 

    V svoj dom nas je spustila v Sloveniji živeča Katalonka, Eli Montia Marba. Da ne gre za običajno hišo, je videti že po balkonu. Z njega visita slovenska in katalonska zastava.

    Z Eli Montia Marba in njenim sinom Nikolajem Razingerjem smo govorili o trenutnih razmerah v Kataloniji. Vprašali smo ju, kaj je pripeljalo do današnje situacije in kakšne so želje za prihodnost.

    Za nas pa sta pokomentirala tudi najbolj vroče dogodke v zvezi z osamosvojitvijo Katalonije.

    Težnje po odcepitvi Katalonije niso nove. Koliko časa že traja ta boj in na čem temelji?

    Nikolaj: Boj traja že tristo let. Katalonija je del Španije od poroke aragonskega kralja in kastilske kraljice. Od takrat se vse šteje pod isto kraljevino, ampak vsak del je obdržal nekaj avtonomije. Tekom časa je prihajalo do združevanja in Španija je postajala vse močnejša. Kralj je izkoriščal Katalonijo.

    Ko so bourboni postali novi Španski kralji so Katalonci še bolj trpeli. Španska oblast je ukinila vse institucije, preganjala jezik in kulturo. Razmere so se zaostrile tudi v času diktature. Španci so imeli veliko kolonij, bili so svetovna velesila, ampak so vse izgubili, ker niso znali ravnati z njimi.

    Kateri pa so glavni razlogi za odcepitev danes?

    Nikolaj: Vse se je začelo leta 2006. Takrat je Katalonija želela lastno ustavo. Takrat so se začeli tudi protesti in videl se je potencial za osamosvojitev, ki je proces pospešil. Sledil je referendum 9. novembra 2014, ki je bil nezavezujoč, saj vodilni politiki niso želeli trpeti nikakršnih posledic. Podpora takrat je bila 80%, volilna udeležba pa približno 20-30%.

    Eli: Zame je pomembna predvsem identiteta. Ker smo drugačni. Različna kultura, jezik in zgodovina dajejo podporo temu. Katalonija je obstajala mnogo pred Španijo. Zaslužimo si lastno državo, to so naše korenine, to je naša domovina. Španija pa poskuša ves čas uničiti narodovo identiteto.

    Moja mami je bila predsednica volišča. Vsi so upali in se veselili, da bodo končno zadihali kot Katalonci. Da bomo mi Katalonci, ki bomo odšli v zgodovino kot tisti, ki smo dosegli samostojnost.

    Vzdušje na dan referenduma je bilo zagotovo posebno. Kako je potekalo glasovanje?

    Eli: Moja mami je bila predsednica volišča. Vsi so upali in se veselili, da bodo končno zadihali kot Katalonci. Da bomo mi Katalonci, ki bomo odšli v zgodovino kot tisti, ki smo dosegli samostojnost. To je zelo pomembno. Ljudje so ponoči spali na voliščih, da bi jih zavarovali.

    Nikolaj: V ruralnih območjih je šla cela vas na volišče. Tam je največ podpore. Drugače je v mestih, kjer je več priseljencev.

    Na voliščih so se dogajale tudi zelo nenavadne prigode, ki kažejo na to kako prebrisani so Katalonci. 

    Eli: V neki vasi so skrili skrinjice in igrali domine. Ko je prišla policija ni našla nič spornega. V drugi vasi s 17 prebivalci je prišlo okrog 70 policistov, našli pa so samo starejše ljudi, ki so že imeli zabavo. Na nekem volišču so skrili glasovnice pod invalidski sedež, da policija ne bi našla glasovnic. Volišče je bilo tudi v cerkvi. Vsi so bili pripravljeni za mašo, če bi slučajno prišla policija, bi župnik začel maševati. Čutiti je bilo mogoče veliko srčnosti, nekaj posebnega.

    Kaj se sedaj dogaja? Smo veseli ali jokamo? Potem pa smo videli, da lahko upamo. Vsi si želimo svojo državo in upamo, da se to zgodi čim prej.

    Razmere v Kataloniji so se zaostrile po referendumu začetek meseca. Kako komentirata izid glasovanja? Zakaj je bila udeležba tako nizka?

    Nikolaj: V Kataloniji je veliko priseljencev, sploh v Barceloni, ampak je tam referendum še vseeno uspel. Če pogledamo druge pomembne odločitve v drugih državah, na primer brexit, je bila udeležba podobna. Zagotovo pa bi bila višja, če ne bi bilo nasilja, pa tudi policija je ukradla nekaj glasov. Odločitev teh volivcev je še vedno legitimna, tako kot je bil legitimen brexit. Vsak je svoboden, da gre na referendum.

    Po mojem mnenju bi bila udeležba tudi 80%, če bi bilo glasovanje dovoljeno in volitve legitimne. Katalonija dolgoročno sicer hoče samostojnost, cilj referenduma pa je bil predvsem ugotoviti, kakšno je stanje v družbi.

    Eli: Zaradi vsega nasilja pa se je situacija sedaj močno spremenila in je odcepitev neizbežna.

    Po koncu glasovanja Puigdemont ni razglasil neodvisnosti. Začeli so negotovi dnevi.

    Eli: Ko je Puigdemont odložil razglasitev, je bil to velik šok. Ljudje so bili šokirani nad politiki. Kaj se sedaj dogaja? Smo veseli ali jokamo? Potem pa smo videli, da lahko upamo. Vsi si želimo svojo državo in upamo, da se to zgodi čim prej.

    Eli in Nikolaj v barvah Katalonije.

    Kako se kažejo posledice referenduma v normalnem življenju? Po poročanju medijev podjetja odhajajo iz Katalonije.

    Eli: Po referendumu so iz Madrida poslali ljudi, da bi v Barceloni protestirali proti odcepitvi, a so se ti med sabo sprli. Ta teden so Španci, ki živijo v Barceloni, organizirala shod proti odcepitvi, ampak so ga prekinili ker enostavno ni bilo ljudi, ki bi na shod prišli. Povedati pa moram, da prihaja podpora za odcepitev iz vseh delov Španije.

    Nikolaj: Iz Katalonije je odšlo 500 podjetji, ostalo pa jih je 23 tisoč. Španska vlada manipulira z mediji. Nekaj novinarjev španske televizije je opozorilo na manipulacije v medijih glede osamosvojitve.

    Eli: Sedeži podjetji so mogoče šli stran, ampak tovarne ostajajo v državi.  Razen dan po referendumu, ko je potekala splošna stavka in so bile izredne razmere, večjih posebnosti ni bilo. Po tem se je vse umirilo in vrnilo v normalno življenje. Pričakovali smo, da bomo samostojni že naslednji dan in smo bili drugi dan malo razočarani. A dobili smo nove moči.

    Španska vlada in kralj odcepitve ne podpirata in referenduma ne priznavata, a vseeno je Madrid postavil ultimat za razglasitev samostojnosti. Zakaj?

    Nikolaj: Dokler Puigdemont ne razglasi neodvisnosti, Španci ne morejo nič. Zato pritiskajo nanj, da bi razglasil neodvisnost in prekršil špansko ustavo. Potem bi ga lahko sodno preganjali.

    Eli: Zgleda, da bodo tudi njega aretirali in ga spravili v nek politični proces. Ne znajo drugače. Ponovno se odpira dialog, ki ga Španci zavračajo. Španska vlada je tudi prevzela katalonske finance. Davki, ki se zberejo v Kataloniji, gredo sedaj naravnost v Madrid. Načrtujejo tudi prevzem ostalih sektorjev in na tak način uničiti avtonomijo. Obnašajo se podobno kot za časa diktature. Tega ljudje ne bodo podpirali.

    Španska vlada manipulira z mediji. Nekaj novinarjev španske televizije je opozorilo na manipulacije v medijih glede osamosvojitve.

    Evropska unija se je od problema oddaljila z izgovorom, da gre za špansko notranjo politiko. Kako razumeta takšen odziv?

    Eli: Meni se zdi EU sramota. Katastrofa. Ne moreš si dovoliti, da ne vidiš, ko vidiš. Ne moreš stati križem rok. Če to delaš, si isti kot nasilneži. Če vidim, da kradejo in nič ne storim, sem ista. Nič ne rešujem.

    Nikolaj: Evropa ima neke vrednote: svoboda govora, samoodločba naroda, človekove pravice, demokracija. In ti greš s policijo nad civilno družbo. To je represija.

    Skoraj ni mogoče spregledati povezave med slovensko in katalonsko osamosvojitvijo, čeprav je tudi veliko pomembnih razlik. Kako podobnosti vidita vidva?

    Eli: V času osamosvojitve Slovenije sem vedela, da Slovenija obstaja. Od doma se spomnim, da so se o tem veliko pogovarjali. Sedaj smo se s sosedi pogovarjali o primerjavi med slovensko in katalonsko osamosvojitvijo. Rekli so, da na začetku nihče ni želel priznati Slovenije.

    Takrat tudi Slovenija ni imela zunanje podpore. A to so bili drugačni časi: padec železne zavese, slovanski papež, ki je razumel situacijo in podprl osamosvojitev. Tudi takrat so mediji manipulirali z ljudmi. Danes je drugače, saj imamo internet, novice krožijo. A še vedno je veliko laži.

    Kakšen pa se vama zdi odziv Slovenije?

    Nikolaj: Veseli smo podpore Slovenije, ki nas podpira bolj kot ostali. Slovenija je vzor kako iti naprej. Sedaj poskušajo politiki izpeljati osamosvojitev na enak način kot Slovenija. Puščajo čas za dialog.

    Eli: Vsi Katalonci imajo Slovenijo za zgled. Takoj so se povezali z nami, odprla se je stran za podporo Katalonije na facebooku, to nam veliko pomeni. Slovenija posluša in podpira želje Kataloncev. Ko te nekdo podpira na ta način čutiš, da si pomemben, da nisi sam. To je slovensko čustvo, ki je za nas zelo pomembno.

    Verjameta v osamosvojitev?

    Eli in Nikolaj: Verjameva. (Jaz tudi, je s kavča dodal Elin najmlajši sin.) Mogoče bo težko, še bomo mogli potrpeti, ampak drugega nam ne preostane. In hvala Slovencem ker podpirate Katalonce.

     V drugem delu intervjuja, ki ga bomo na Domovini objavili jutri, boste lahko prebrali več o primerjavi življenja v Kataloniji, Argentini in Sloveniji, kot je življenjska pot vodila naše goste. Spregovorili bomo tudi o slovenskem značaju in tem, v čem nam Slovencem uspeva in v čem ne.
    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    KOMENTARJI: 3

    1. Veseli me, da ste predstavili to družino, a o uporabljenih zastavah naslednje: zastavi ne bi smeli viseti navpično z balkona, saj grb na zastavi Slovenije ne sme nikdar ležati. Zastavi bi torej morali biti nameščeni vodoravno ali pa na primernih drogovih. Navajate: »V svoj dom nas je spustila v Sloveniji živeča Katalonka, Eli Montia Marba. Da ne gre za običajno hišo, je videti že po balkonu. Z njega visita slovenska in katalonska zastava.” Razpored zastav tega ne ponazarja. Na častnem mestu bi morala biti po določilih zakonodaje Slovenije zastava domače države Republike Slovenije, desno od nje pa /dežele/ Katalonije. O imenovanju zastav. Na posnetku ni slovenska zastava (1848, 1994), ampak je zastava Slovenije (24.6.1991), enako tudi zastava Katalonije. K temu pa naj dodam, da je mogoče na naši hiši v Zgornjih Bitnjah 56a, Žabnica tudi danes, kot ob vseh pomembnih dogodkih za Slovenijo ter njenih praznikih, videti izobešeni zastavo Slovenije in slovensko narodno zastavo na vzorno urejenih drogovih. Tako bo tudi 25. oktobra, na dan (vprašljive) suverenosti Slovenije. To pa menda ne zanima nobenega novinarja v Sloveniji.

    2. Stanislav, kar lahko vidim v Zgornjih Bitnjah je, da je nekdo prebarval čelno steno mansarde v barve slovenske in polske zastave. Bizarno – a dovoljeno, dokler te kaka inšpekcija ne obišče (v kolikor je izgled hiše v vašem naselju celostno predpisan). Če ste res veksilolog, potem zagotovo veste, da je dovoljeno slovensko zastavo izvešati kakorkoli, saj žal nimamo nobene zakonodaje, ki bi to nepravilno in neposrečeno zastavo sploh opredeljevale, izven določila barv in razporeditve le-teh, ter mesta kje je upodobljen simbol (ki NI grb). Posledično je dovoljeno izdelovati zastave vsakršnih dimenzij in tudi zrcalno podobo. Tako neurejeno je to. Na zgornjem primeru sta zastavi izvešeni koliko je mogoče prav! Za razliko od mnogih športnikov (99%), ter tudi društva VSO, ki organizira državnem proslave (!), ki zastavo obražajo narobe (zrcalno), je na zgornji sliki prikazana PRAVILNO! Čeprav ste nekje prebrali, da je nepravilno (kar za slovensko zastavo veksilološko drži), je gospa zastavi postavila pravilno v okviru zmožnega oz. okoliščin. Katalonska zastava pa tako in tako sploh ni sporna, ker je pravilno narejena. Ko bomo pa Slovenci imeli pravilno izvedeno zastavo (po možnosti brez simbolov, ali pa vsaj s simboli na sredini, kot imajo to Hrvati ali Slovaki), pa teh dilem tudi pri naši zastavi ne bo več. A leza 1991, če ste bili zraven, se je hotelo čimdlje stran od YU simbolike, zato ni bilo šanse, da bi bil grb na sredini. Torej imamo zdaj drugače, pa čeprav narobe in smešno. A gospa s tem nima nič. Očitno pa ve o zastavah več kot povprečen Slovenec.

      Da, obešanje preko balkona kot preprogo je manj “častno”, kot na drogu, a vsaka hiša pri nas nima nastavka za drog. Prav pohvalno je, da kdo sploh zastavo pokaže na ogled. Kaj ste mislili s “Na posnetku ni slovenska zastava ampak je zastava Slovenije”, pa sam Bog ve.

    Komentiraj