Ob toplejšem vremenu balkanska migrantska pot pod vse večjimi pritiski, čaka nas eno najtežjih poletij na področju migracij

Embed from Getty Images
Balkanska migrantska pot je z nastopom toplejšega vremena in umirjanjem epidemije novega koronavirusa znova ostala polno aktivna, zato je o nevarnosti novega migrantskega vala razpravljal tudi državni vrh.

Trenutno je na območju Balkana v skupno več kot 100.000 ilegalnih migrntov, ki si prizadevajo priti v države zahodne Evrope. Najbolj obremenjena država ostaja Grčija, zadnje dni pa zaskrbljujoča medijska poročila prihajajo tudi iz Srbije in Bosne in Hercegovine. Posebni ukrepi za preprečevanje migracij se izvajajo tudi na Hrvaški meji.

Kot smo že poročali, je slovenski azilni dom močno preobremenjen, število ilegalnih prehodov meje pa se v zadnjem času zopet povečuje.


Situacijo še poslabšuje epidemija novega koronavirusa. V migrantskih centrih morajo veljati strogi higienski ukrepi, bosanske oblasti za letošnje poletje tako napovedujejo odpiranje novih centrov, ki bodo zmanjšali zdravstveno tveganje. Prostora za nastanitev migrantov zmanjkuje tudi na Tržaškem, kjer se bližajo zgornji zmogljivosti kapacitet.

Neobičajni ukrepi v vseh balkanskih državah

Najbolj kritične še vedno ostajajo razmere v Grčiji, kjer po podatkih italijanske tiskovne agenciej Ansa v migrantskih taboriščih biva 103.000 ljudi. Grške oblasti zatrjujejo, da med njimi razen dveh izjem niso zaznale primerov okužb, dejstvo pa je, da so s sistematičnim testiranjem začele šele pred nekaj tedni.

V Srbiji taborišče v Šidu že več kot teden dni varuje vojska, migranti pa lahko s posebnim dovoljenjem zapustijo taborišče zgolj za trideset minut na dan. Po poročilih agencije Reuters je v državi ta trenutek približno 9000 migrantov.

Burno dogajanje na Bosansko - Hrvaški meji

Policija v Unsko - Sanski županiji je potrdila, da so proti ilegalnim migrantom morali uporabiti silo. To so storili na podlagi zahteve uslužbencev Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Migranti so na območju Velike Kladuše požgali več stavb in se spopadli s policisti, ki so morali proti njim uporabiti silo. Na spletu je zaokrožil tudi videoposnetek tega nasilnega spopada.

Okrožni minister za notranje zadeve Nermin Kljajić je po incidentu dejal, da policija v tem primeru ni presegla svojih pooblastil: "Jasno je bilo ugotovljeno, da so posredovanje policistov v tem sprejemnem centru izrecno zahtevali uslužbenci Mednarodne organizacije za migracije (IOM), glede na to, da jim je ogroženo življenje. Preprosto smo morali ukrepati na tak način in uporabiti fizično silo," navaja agencija Fena.

Prenaseljeni migrantski centri, migranti protestirajo, države pa še vedno brez rešitve

Podobna situacija je tudi v Bihaću, kjer so se občinske oblasti zaradi pritoka migrantov, za katere v mestu ni mesta v sprejemnih centrih, odločile, da bodo v  dvajset kilometrov oddaljeni vasi Lipa odprle nov begunski center. Ob tem je Bihaški župan Šuhret Fazlić pozval vse v BiH, naj sprejmejo ukrepe za zaustavitev "stampeda" migrantov v Unsko-Sansko županijo. Migranti iz BiH še naprej odhajajo na Hrvaško, kjer pa za obrambo pred ilegalnimi migracijami gradijo novo ograjo.

IOM, ki upravlja vse začasne nastanitvene centre v Bosni, poroča o tem, da so ti od sredine marca močno prenatrpani, saj je policija za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa vanje privedla tudi migrante, ki so prej spali na ulicah. Migranti, ki od tedaj ne smejo zapustiti centrov, trdijo, da jim oblasti neupravičeno odvzemajo svobodo. V kampih IOM v Bosni sicer trenutno živi okrog 6300 ljudi.

Do nasilja je prihajalo tudi na ladjah na jugu Italije, kjer migranti zaradi ukrepov karantene pred vstopom v migrantske centre ostajajo na ladjah. Zaradi protestov in izgredov so morali v zadnjih dneh migrante tudi predčasno namestiti v sprejemne centre, kar še povečuje možnost okužbe z novim koronavirusom. Po poročanju časnika Il Giornale naj bi na obalah Libije in Tunizije čakalo še na stotine ljudi, pripravljenih, da s pomočjo tihotapcev začnejo svojo pot v Evropo. Tudi vojna v Libiji bi migrantske tokove lahko še močno spodbudila. Časnik tako napoveduje, da je pred nami eno najtežjih poletij na področju migracij.