Ob svetovnem dnevu zdravnikov družinske medicine pozivi k sprejemanju nujno potrebnih ukrepov

Ob svetovnem dnevu zdravnikov družinske medicine je Zdravniška zbornica Slovenije pozvala odločevalce, naj bolj pogumno in odločno pristopijo k sprejemanju nujno potrebnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti osnovnega zdravstva. »Razmere v družinski medicini terjajo celostno sistemsko preobrazbo, utemeljeno na resničnih potrebah pacientov in strokovnih timov, ki vsakodnevno zagotavljajo osnovno zdravstveno oskrbo,« so sporočili. 

Zdravniška zbornica Slovenije sicer zaznava pozitivne premike pri zanimanju za specializacijo družinske medicine; od zgolj 25 zapolnjenih mest (na 119 razpisanih) leta 2018 do 64 v lanskem letu. Ti trendi po navedbah zbornice potrjujejo pravilnost ukrepov kot je omejitev opredeljevanja pacientov in dodatki za izbiro specializacije. »A če želimo vzpostaviti trajnostni sistem, potrebujemo letno v javni mreži najmanj 100 novih specialistov družinske medicine,« so poudarili. Ponovno so opozorili, da kljub dolgoletnim obljubam še vedno nista zagotovljena dva ključna pogoja za učinkovito delo v ambulantah družinske medicine: debirokratizacija in učinkovita informatizacija. Administrativne naloge še vedno predstavljajo nesorazmerno velik del zdravnikovega časa, razdrobljeni, zastareli in nepovezani informacijski sistemi pa upočasnjujejo delo in zmanjšujejo kakovost storitev.

»Zdravstveni sistem potrebuje odločne, premišljene in dolgoročne ukrepe. Le tako bomo lahko ohranili kakovostno, dostopno in vzdržno osnovno zdravstveno varstvo za vse prebivalce,« so poudarili in izpostavili, da je družinska medicina hrbtenica primarnega zdravstva. Večina pacientov najprej vstopi v zdravstveni sistem prav skozi vrata ambulante družinske medicine. Zato mora biti po besedah zbornice ta točka v sistemu trdna, stabilna, dobro organizirana, predvsem pa podprta z vizijo. Čeprav se je v zadnjem desetletju število zdravnikov družinske medicine povečalo za skoraj 200, je kakovostna in dolgoročna vzdržnost sistema ogrožena, so opozorili. Mladi zdravniki se v premajhnem številu odločajo za to specializacijo, več kot petina (22,5%) aktivnih zdravnikov je starejših od 60 let (326 oseb), mlajših od 30 let pa je le 100, kar predstavlja slabih sedem odstotkov (6,9%). »Vse to kaže na nevarno kadrovsko vrzel, ki nas čaka v bližnji prihodnosti,« so napovedali. Izpostavili so tudi, da le 1.071 družinskih zdravnikov deluje v javnem zdravstvu, čeprav jih je skupaj 1.447. Po njihovi oceni je več razlogov za odmik od ambulant: neustrezni delovni pogoji, preobremenjenost, neustrezna digitalna podpora, obsežno birokratsko delo in pomanjkanje fleksibilnih oblik zaposlitve. Veliko družinskih zdravnikov sodeluje v urgentnih centrih, veliko jih dela s krajšim delovnim časom, saj sistem ne omogoča dovolj prilagodljivosti, predvsem za mlade starše.

»Ob svetovnem dnevu zdravnikov družinske medicine želimo poudariti še eno zelo pomembno dejstvo: družinski zdravniki ne delujemo sami. Delujemo v timih,« so pojasnili in dodali, da mora biti zdravstveni sistem urejen tako, da vsak član tima (zdravnik, srednja medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra, administrator, patronažna sestra) lahko v polnosti opravlja delo skladno s svojimi strokovnimi kompetencami in znanjem. »Le timsko delo, ki je dobro koordinirano in temelji na aktivni vlogi vsakega člana, lahko pacientom prinese najboljšo možno oskrbo,« so poudarili na zbornici ter zaželeli in hkrati opozorili: »Naj bo svetovni dan družinske medicine praznik vseh, ki vsak dan skrbimo za zdravje ljudi, hkrati pa tudi opomin, da brez mladih zdravnikov in brez močnega tima družinske medicine ni prihodnosti slovenskega zdravstva.«

Več kot 140.000 prebivalcev nima izbranega družinskega zdravnika

Predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine Aleksander Stepanović je izpostavil vlogo družinske medicine pri ohranjanju in spodbujanju duševnega zdravja - tema letošnjega svetovnega dne je namreč »Krepimo duševno odpornost v spreminjajočem se svetu«. Zanimanje za specializacijo družinske medicine se je v zadnjih letih sicer povečalo, vendar po njegovih besedah še zdaleč ni zadostno - več kot 140.000 prebivalcev trenutno nima izbranega družinskega zdravnika, pomanjkanje družinskih zdravnikov pa tudi vpliva na kakovost oskrbe. »Zdravniki družinske medicine ne bežimo pred odgovornostjo, ampak se borimo, da bi lahko delali v razmerah, kjer bomo pacientu lahko dali čas, znanje in sočutje,« pa je izpostavila podpredsednica Združenja zdravnikov družinske medicine Nena Kopčavar Guček, ki je hkrati še opomnila, da organizacija zdravstvenega varstva ni odgovornost zdravnikov ali zdravstvenega osebja. »Ljudje brez izbranega zdravnika so diskriminirani, saj nimajo zagotovljenega stalnega odnosa, ki je ključen za kakovostno obravnavo. Sistem dodatnih ambulant ni enakovredna zamenjava,« je opozoril zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Med drugim je predlagal delitev vlog v zdravstvenem timu, digitalizacijo in debirokratizacijo družinske medicine - po njegovem mnenju namreč ni čudežne rešitve, zato bi bilo vredno razmisliti o urejanju obstoječega sistema