Ob kopičenju sil, oboroževanju in destabilizaciji narašča strah pred rusko invazijo na Ukrajino
POSLUŠAJ ČLANEK
V Ženevi se danes odvijajo pogajanja med Rusijo in Zahodom na najvišji ravni. Sestajata se namreč ameriški državni sekretar Anthony Blinken in ruski zunaniji minister Sergej Lavrov. Prejšnji teden sta se tam brez opaznega napredka sestala njuna namestnika Wendy Sherman in Sergej Rjabkov.
Ob obojestranskem kopičenju vojaških kapacitet smo po eni strani priča naraščajoči ruski nestrpnosti, na drugi pa pomembni retorični napaki ameriškega predsednika Joeja Bidna.
Ta je pred kratkim v svoji izjavi predvidel, da bo Putin poslal vojsko v Ukrajino. "Nekaj mora narediti," je pojasnil in dodal, da bo Rusija za to plačala visoko ceno. Duhove pa buri predvsem njegova izjava, da "... bo vse odvisno od tega, kakšen bo ta napad. Nekaj je manjši vpad, drugo pa, če bo dejansko naredila, česar je sposobna."
Tudi marsikdo v ZDA meni, da Biden s takšno izjavo daje Putinu legitimiteto za začetek vojne; kot je razumeti, naj bi ob manjšem obsegu ruskega posredovanja NATO nastopil manj odločno. Če Rusija torej ne bi izvedla popolne ofenzive na svojo sosedo, bi po nekaterih interpretacijah Zahod takšno potezo dopustil.
Na to se je ostro odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je na Twitterju zapisal: "Radi bi spomnili velike sile, da ne obstajajo mali napadi in male države. Prav tako kot ni majhnih žrtev in majhnega žalovanja ob izgubi ljubljenih. To pravim kot predsednik velike sile." Zelenski je za večjo jasnost svoja stališča sporočil tako v ukrajinskem kot v angleškem jeziku.
Po poročanju CNN strokovnjaki menijo, da imajo Bidenove izjave lahko uničujoč psihološki učinek na evropske članice Nata in na Ukrajinsko vodstvo, hkrati pa dajejo zeleno luč Rusiji, da v določenem obsegu vendarle lahko napade svojo sosedo.
A kot poročajo tuji mediji, se je Bela hiša takoj po končanem Bidenovem nastopu oddaljila od navedenih stališč; govorka Jen Psaki je namreč sporočila, da bo vsak prestop ukrajinske meje s strani ruskih sil naletel na "hiter, oster in in enoten odziv ZDA in zaveznikov." Tako naj bi Biden sam kasneje izjavo spremenil in med drugim napovedal gospodarske sankcije, hkrati pa posvaril pred paravojaškimi dejavnostmi z ruske strani.
Ukrajinska javnost kljub temu ni pomirjena; Orisja Lucevič, analitičarka pri londonskemu think-tanku Chatham House meni, da šele današnja ženevska pogajanja ponujajo Američanom priložnost, da pojasnijo Bidenova stališča. Do slednjih je po pričakovanjih kritična tudi Moskva, ki trdi, da takšna retorika "vročekrvnežem" vzbuja lažno upanje, da jih bo Zahod v vsakem primeru varoval, kar pa vodi v destabilizacijo razmer.
Te na terenu zaenkrat sledijo dinamiki zadnjih dni; kot smo že pisali, zahodne države krepijo ukrajinske zmogljivosti - tako je Združeno kraljestvo pred kratkim napovedalo dobavo protioklepnih sistemov, Kanada je tja poslala specialne enote, ZDA pa naj bi dobavile oborožitvene sisteme v vrednosti pol milijarde dolarjav. Ukrajini orožje dobavljata tudi Litva in Nemčija.
Hkrati so ruske sile vse dejavnejše, v zahodnih medijih pa se pojavlja vse več projekcij invazije na Ukrajino, med katerimi se kot najverjetnejša izpostavlja različica, po kateri Rusi ne bi zavzeli le obeh separatističnih republik, temveč bi skušali zavzeti celotno vzhodno polovico države s prodori iz štirih smeri (tudi s Krima), glede na prisotnost ruske vojske v Belorusiji pa ni moč izključiti prodora tudi iz te države.
https://twitter.com/PierreDBorrelli/status/1483687985728167939
Sekretar Blinken je dejal, da bo na današnjih pogajanjih zastopal vse države Zahoda (zavezništva). A tuji mediji poročajo, da Ukrajina v to druščino še ne bo kmalu sprejeta. Kljub temu, da Zahod načelno zagovarja politiko odprtih vrat glede zavezništva, obstajajo zadržki znotraj le-tega; tako je predsednik Biden to možnost označil za majhno, povedal pa je, da obstaja možnost, da ZDA na ukrajinskem ozemlju ne bodo vzpostavile jedrskih kapacitet.
Luke McGee v svoji analizi za BBC ugotavlja, da je slednje kljub na zunaj enotnemu nastopu navznoter razdeljeno (sicer ne do te mere, kot bi si želela Moskva, a vendarle). Francoski predsednik Macron je tako pred kratkim izjavil, da bi moral Evropski parlament začeti dialog z Moskvo, in tako skleniti lasten varnostni dogovor.
Že pred dobrim tednom sta komentatorja Edward Wong in Lara Jakes za New York Times navedla štiri razloge, zakaj NATO v resnici (še) noče Ukrajine: Biden nasprotuje širjenju vojaških zavez ZDA, hkrati pa želi izboljšave na področju pravnega in političnega sistema v tej državi. Ob tem naj ne bi želel večjega konflikta z Rusijo, kot menita analitika, pa se je ukrajinsko vodstvo predvsem po ruskem posredovanju v Gruziji premalo zavzemalo za sprejem v zavezništvo.
Ob obojestranskem kopičenju vojaških kapacitet smo po eni strani priča naraščajoči ruski nestrpnosti, na drugi pa pomembni retorični napaki ameriškega predsednika Joeja Bidna.
ZDA ugibajo o tem, kakšen bi lahko bil ruski napad
Ta je pred kratkim v svoji izjavi predvidel, da bo Putin poslal vojsko v Ukrajino. "Nekaj mora narediti," je pojasnil in dodal, da bo Rusija za to plačala visoko ceno. Duhove pa buri predvsem njegova izjava, da "... bo vse odvisno od tega, kakšen bo ta napad. Nekaj je manjši vpad, drugo pa, če bo dejansko naredila, česar je sposobna."
Tudi marsikdo v ZDA meni, da Biden s takšno izjavo daje Putinu legitimiteto za začetek vojne; kot je razumeti, naj bi ob manjšem obsegu ruskega posredovanja NATO nastopil manj odločno. Če Rusija torej ne bi izvedla popolne ofenzive na svojo sosedo, bi po nekaterih interpretacijah Zahod takšno potezo dopustil.
Na to se je ostro odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je na Twitterju zapisal: "Radi bi spomnili velike sile, da ne obstajajo mali napadi in male države. Prav tako kot ni majhnih žrtev in majhnega žalovanja ob izgubi ljubljenih. To pravim kot predsednik velike sile." Zelenski je za večjo jasnost svoja stališča sporočil tako v ukrajinskem kot v angleškem jeziku.
Po poročanju CNN strokovnjaki menijo, da imajo Bidenove izjave lahko uničujoč psihološki učinek na evropske članice Nata in na Ukrajinsko vodstvo, hkrati pa dajejo zeleno luč Rusiji, da v določenem obsegu vendarle lahko napade svojo sosedo.
A kot poročajo tuji mediji, se je Bela hiša takoj po končanem Bidenovem nastopu oddaljila od navedenih stališč; govorka Jen Psaki je namreč sporočila, da bo vsak prestop ukrajinske meje s strani ruskih sil naletel na "hiter, oster in in enoten odziv ZDA in zaveznikov." Tako naj bi Biden sam kasneje izjavo spremenil in med drugim napovedal gospodarske sankcije, hkrati pa posvaril pred paravojaškimi dejavnostmi z ruske strani.
Naraščajoča destabilizacija razmer
Ukrajinska javnost kljub temu ni pomirjena; Orisja Lucevič, analitičarka pri londonskemu think-tanku Chatham House meni, da šele današnja ženevska pogajanja ponujajo Američanom priložnost, da pojasnijo Bidenova stališča. Do slednjih je po pričakovanjih kritična tudi Moskva, ki trdi, da takšna retorika "vročekrvnežem" vzbuja lažno upanje, da jih bo Zahod v vsakem primeru varoval, kar pa vodi v destabilizacijo razmer.
Te na terenu zaenkrat sledijo dinamiki zadnjih dni; kot smo že pisali, zahodne države krepijo ukrajinske zmogljivosti - tako je Združeno kraljestvo pred kratkim napovedalo dobavo protioklepnih sistemov, Kanada je tja poslala specialne enote, ZDA pa naj bi dobavile oborožitvene sisteme v vrednosti pol milijarde dolarjav. Ukrajini orožje dobavljata tudi Litva in Nemčija.
Ruske sile vse bolj aktivne
Hkrati so ruske sile vse dejavnejše, v zahodnih medijih pa se pojavlja vse več projekcij invazije na Ukrajino, med katerimi se kot najverjetnejša izpostavlja različica, po kateri Rusi ne bi zavzeli le obeh separatističnih republik, temveč bi skušali zavzeti celotno vzhodno polovico države s prodori iz štirih smeri (tudi s Krima), glede na prisotnost ruske vojske v Belorusiji pa ni moč izključiti prodora tudi iz te države.
https://twitter.com/PierreDBorrelli/status/1483687985728167939
Sekretar Blinken je dejal, da bo na današnjih pogajanjih zastopal vse države Zahoda (zavezništva). A tuji mediji poročajo, da Ukrajina v to druščino še ne bo kmalu sprejeta. Kljub temu, da Zahod načelno zagovarja politiko odprtih vrat glede zavezništva, obstajajo zadržki znotraj le-tega; tako je predsednik Biden to možnost označil za majhno, povedal pa je, da obstaja možnost, da ZDA na ukrajinskem ozemlju ne bodo vzpostavile jedrskih kapacitet.
V Natu kljub skupnemu nastopu precejšnja razdeljenost
Luke McGee v svoji analizi za BBC ugotavlja, da je slednje kljub na zunaj enotnemu nastopu navznoter razdeljeno (sicer ne do te mere, kot bi si želela Moskva, a vendarle). Francoski predsednik Macron je tako pred kratkim izjavil, da bi moral Evropski parlament začeti dialog z Moskvo, in tako skleniti lasten varnostni dogovor.
Že pred dobrim tednom sta komentatorja Edward Wong in Lara Jakes za New York Times navedla štiri razloge, zakaj NATO v resnici (še) noče Ukrajine: Biden nasprotuje širjenju vojaških zavez ZDA, hkrati pa želi izboljšave na področju pravnega in političnega sistema v tej državi. Ob tem naj ne bi želel večjega konflikta z Rusijo, kot menita analitika, pa se je ukrajinsko vodstvo predvsem po ruskem posredovanju v Gruziji premalo zavzemalo za sprejem v zavezništvo.
Zadnje objave
So v ceno dvigal všteli še jahto?
14. 10. 2024 ob 21:16
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
14. 10. 2024 ob 19:30
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Predlog za film: Favstina
13. 10. 2024 ob 15:04
Ekskluzivno za naročnike
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
12 komentarjev
MEFISTO
Medklic!
Le tega je še treba, da se Rusi na poti v Ukrajno oglasijo še pri nas.
Obrambni minister, kot je sam sporočil, pa bolan!
Thor
Z Rusijo in njihovimi samodržci so bili vedno problemi. Ruski generali bi rešili veliko življenj, če bi diktatorja odstranili z oblasti.
rasputin
Je morda Rusija zgodovinsko vedno napadala Zahod? Obratno je res. Nemci so skovali izraz Drang nach Osten, prodiranje na vzhod, ki je bil njihova politika skozi stoletja. Rusijo je napadel Napoleon. Napadena je bila v 1. in 2. svetovni vojni. Med hladno vojno in blokovsko delitvijo sveta sta si bila Zahod in Sovjetska zveza večdesetletna rivala za svetovni primat. Po koncu hladne vojne in razpadu SZ in Varšavskega pakta, se je za hipec zdelo, da je svet svobodneje zadihal in da bo Evropa končno postala kontinent miru. Toda ne: Nato se ni razpustil in je postopno obkoljeval Rusijo s sprejemanjem vedno več članic. Zakaj? Kar zadeva Putina kot samodržca, Amerika ni v ničemer boljša. Tudi tam so disidenti, ki so izobčeni iz družbe, ki so procesirani v montiranih procesih, ali preprosto izginejo ali jih najdejo mrtve ... Tudi v Ameriki in Evropi je vsesplošna cenzura, vsesplošna zahteva po politični korektnosti, kar pomeni dejansko enoumje. Tudi v Ameriki zmagujejo kandidati, ki jih podopira globoka država. Trumpu so v nabolj demokratični državi na svetu izpred nosa ukradli dobljeno volilno zmago ... Zahodna demokracija ni nič boljša od ruske.
rasputin
Zahod je veliko večja nevarnost za svetovni mir kot Rusija, kar govorijo: Afganistan, Irak, Libija, Sirija ... Ne nazadnje Ukrajina, ki jo je zakuril Obama, ko je insceniral oranžno revolucijo, ki je odnesla legalno izvoljenega predsednika Janukoviča, posledično pa je sprožila upor Rusov, ki so prevladujoča etnija na vzhodu Ukrajine. Ukrajinski problem je v celoti na vesti Zahoda.
Teodor
Kot kaže se bo vojni zelo težko izogniti. Rusija je očitno že odločena in z nesmiselnimi zahtevami, ki jih zahod ne bo nikoli sprejel, napoveduje vojno.
https://siol.net/novice/svet/rusija-zahteva-umik-natovih-sil-tudi-iz-romunije-in-bolgarije-571069
Od tu do tretje svetovne vojne pa je le še korak.
rasputin
In zakaj bi moral Nato imeti vojake na ruskih mejah? Najprej Zahod/Nato več let, pravzaprav kar desetletij, sistematično vojaško obkoljuje Rusijo, potem pa se spreneveda, da Rusija ogroža Zahod. Rusija je v bistvu reagirala prepozno. Že veliko prej bi morala dvigniti svoj glas in povedati, da je militarizacija njenih meja hladna agresija, hladna vojna.
Teodor
Ne širi se NATO na vzhod, ampak vzhodne države hočejo v NATO. Bistvena razlika. Kot vidimo imajo dober razlog.
rasputin
Zakaj pa Nato sprejema nove članice? Kakšen dober razlog ima? Vojno proti Rusiji?
Teodor
Ljudje in države hočejo živeti svobodno. Tudi vzhodnoevropske. V Rusiji ni svobode. Če bi imel isto izkušnjo z Rusi kot so jo imeli Ukrajinci, Bolgari, Romuni, Litvanci... bi razumel, tako pa verjetno ne boš, kot ne razumeš Tajvancev ali Tibetancev. NATO pa je ponujal članstvo tudi Rusiji, vendar Rusi niso hoteli biti enaki med enakimi. Mogoče nekoč bodo, ko bodo morali braniti Sibirijo pred Kitajci.
rasputin
Sprejem Ukrajine v Nato, bi pomenil, da bi bile Nato članice dolžne braniti Ukrajino pred napadom katerekoli države, tudi Rusije. Je to v našem strateškem interesu? Je smiselno, da bi naši vojaki umirali na ukrajinski fronti oziroma da bi Slovenija lahko postala tarča ruskih raket? Niti Amerika se ne misli angažirati v Ukrajini s svojimi vojaki. Breme morebitne vojne misli prevaliti predvsem na Ukrajino in evropske države, ki so pripravljene se aktivno vplesti v konflikt. Predvsem pa mislim, da Rusiji ni treba napasti Ukrajine, saj je njen vzhod že praktično pod okupacijo ruskih upornikov. Gotovo tudi Putin dobro ve, da bi poskus okupacije celotne Ukrajine po vsej verjetnosti spodletel, tako kot je spodletela Američanom okupacija Afganistana, še pred njimi pa Sovjetski zvezi. Rusija drži Ukrajino krepko za vrat od oranžne revolucije naprej in kdor izgublja potrpljenje je Kijev in Zahod.
rasputin
V Rusiji ni svobode. *** Na Zahodu pa je svoboda? Enoumno pranje možganov prek maistream medijev je svoboda? Politično korektno - enoumno izražanje - je svoboda? Cenzura na vseh možnih platformah je svoboda? Popolna odsotnost laičnega in strokovnega javnega dialoga v zvezi s pandemijo je svoboda? Odpravljanje temeljnih konstitutivnih vrednost družbe zoper večinsko mnenje je svoboda? Spreminajanje Evrope in Amerike v nikogaršnje ozemlje, kamor lahko ilegalno vdre kdorkoli se mu to zljubi, je svoboda? Itd. Itn. Poleg tega obstajajo disidenti tudi na Zahodu, na primer Assange. Ameriški disidenti ne tvegajo le izgube zposlitve in blokade na spletnih platformah, temveč tvegajo tudi, da jih umorijo ali da preprosto izginejo. Je to svoboda? CIA ima v Ameriki več milijonov civilnih sodelavcev, informantov, špicljev. Je to svoboda? Ne vidim velike razlike med Ameriko in Rusijo. Evropa pa hiti za Ameriko in jo skuša ujeti v vsem, tudi v teptanju elementarne svobode.
rasputin
Tudi marsikdo v ZDA meni, da Biden s takšno izjavo daje Putinu legitimiteto za začetek vojne
======
Ne delajmo si iluzij: kdor si želi vojne, je Amerika, ne Rusija. Amerika že nekaj časa vsakodnevno trdi, da bo Rusija vsak hip napadla Ukrajino. To je propagandna vojna. Govori se, da bo Rusija izvedla t.i. false flag operacijo, ki ji bo služila kot izgovor za napad na Ukrajino. V resnici se je bolj bati ameriške false flag operacije.
Amerika oziroma njena globoka država si želi vojne z Rusijo v Ukrajini, ker bi to ekonomsko izčrpalo Rusijo, ki je v tem pogledu veliko šibkejša od Amerike in Zahoda. Gospodarsko izčrpavanje Rusije bi lahko vzpostavilo pogoje za padec suverenističnega Putina in instaliranje prozahodne lutke v Kremlju, ki bi delovala pod taktirko globalistične elite, ki vodi Zahod.
Vsekakor pa je to igra, ki ima lahko neslutene posledice ne le za Rusijo in Ukrajino, temveč tudi za Evropo in Ameriko, saj lahko preraste v svetovno vojno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.