Ob kopičenju sil, oboroževanju in destabilizaciji narašča strah pred rusko invazijo na Ukrajino

Vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
V Ženevi se danes odvijajo pogajanja med Rusijo in Zahodom na najvišji ravni. Sestajata se namreč ameriški državni sekretar Anthony Blinken in ruski zunaniji minister Sergej Lavrov. Prejšnji teden sta se tam brez opaznega napredka sestala njuna namestnika Wendy Sherman in Sergej Rjabkov.

Ob obojestranskem kopičenju vojaških kapacitet smo po eni strani priča naraščajoči ruski nestrpnosti, na drugi pa pomembni retorični napaki ameriškega predsednika Joeja Bidna.

ZDA ugibajo o tem, kakšen bi lahko bil ruski napad


Ta je pred kratkim v svoji izjavi predvidel, da bo Putin poslal vojsko v Ukrajino. "Nekaj mora narediti," je pojasnil in dodal, da bo Rusija za to plačala visoko ceno. Duhove pa buri predvsem njegova izjava, da "... bo vse odvisno od tega, kakšen bo ta napad. Nekaj je manjši vpad, drugo pa, če bo dejansko naredila, česar je sposobna."

Tudi marsikdo v ZDA meni, da Biden s takšno izjavo daje Putinu legitimiteto za začetek vojne; kot je razumeti, naj bi ob manjšem obsegu ruskega posredovanja NATO nastopil manj odločno. Če Rusija torej ne bi izvedla popolne ofenzive na svojo sosedo, bi po nekaterih interpretacijah Zahod takšno potezo dopustil.

Na to se je ostro odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je na Twitterju zapisal: "Radi bi spomnili velike sile, da ne obstajajo mali napadi in male države. Prav tako kot ni majhnih žrtev in majhnega žalovanja ob izgubi ljubljenih. To pravim kot predsednik velike sile." Zelenski je za večjo jasnost svoja stališča sporočil tako v ukrajinskem kot v angleškem jeziku.

Po poročanju CNN strokovnjaki menijo, da imajo Bidenove izjave lahko uničujoč psihološki učinek na evropske članice Nata in na Ukrajinsko vodstvo, hkrati pa dajejo zeleno luč Rusiji, da v določenem obsegu vendarle lahko napade svojo sosedo.

A kot poročajo tuji mediji, se je Bela hiša takoj po končanem Bidenovem nastopu oddaljila od navedenih stališč; govorka Jen Psaki je namreč sporočila, da bo vsak prestop ukrajinske meje s strani ruskih sil naletel na "hiter, oster in in enoten odziv ZDA in zaveznikov." Tako naj bi Biden sam kasneje izjavo spremenil in med drugim napovedal gospodarske sankcije, hkrati pa posvaril pred paravojaškimi dejavnostmi z ruske strani.

Naraščajoča destabilizacija razmer


Ukrajinska javnost kljub temu ni pomirjena; Orisja Lucevič, analitičarka pri londonskemu think-tanku Chatham House meni, da šele današnja ženevska pogajanja ponujajo Američanom priložnost, da pojasnijo Bidenova stališča. Do slednjih je po pričakovanjih kritična tudi Moskva, ki trdi, da takšna retorika "vročekrvnežem" vzbuja lažno upanje, da jih bo Zahod v vsakem primeru varoval, kar pa vodi v destabilizacijo razmer.

Te na terenu zaenkrat sledijo dinamiki zadnjih dni; kot smo že pisali, zahodne države krepijo ukrajinske zmogljivosti - tako je Združeno kraljestvo pred kratkim napovedalo dobavo protioklepnih sistemov, Kanada je tja poslala specialne enote, ZDA pa naj bi dobavile oborožitvene sisteme v vrednosti pol milijarde dolarjav. Ukrajini orožje dobavljata tudi Litva in Nemčija.

Ruske sile vse bolj aktivne


Hkrati so ruske sile vse dejavnejše, v zahodnih medijih pa se pojavlja vse več projekcij invazije na Ukrajino, med katerimi se kot najverjetnejša izpostavlja različica, po kateri Rusi ne bi zavzeli le obeh separatističnih republik, temveč bi skušali zavzeti celotno vzhodno polovico države s prodori iz štirih smeri (tudi s Krima), glede na prisotnost ruske vojske v Belorusiji pa ni moč izključiti prodora tudi iz te države.

https://twitter.com/PierreDBorrelli/status/1483687985728167939

Sekretar Blinken je dejal, da bo na današnjih pogajanjih zastopal vse države Zahoda (zavezništva). A tuji mediji poročajo, da Ukrajina v to druščino še ne bo kmalu sprejeta. Kljub temu, da Zahod načelno zagovarja politiko odprtih vrat glede zavezništva, obstajajo zadržki znotraj le-tega; tako je predsednik Biden to možnost označil za majhno, povedal pa je, da obstaja možnost, da ZDA na ukrajinskem ozemlju ne bodo vzpostavile jedrskih kapacitet.

V Natu kljub skupnemu nastopu precejšnja razdeljenost


Luke McGee v svoji analizi za BBC ugotavlja, da je slednje kljub na zunaj enotnemu nastopu navznoter razdeljeno (sicer ne do te mere, kot bi si želela Moskva, a vendarle). Francoski predsednik Macron je tako pred kratkim izjavil, da bi moral Evropski parlament začeti dialog z Moskvo, in tako skleniti lasten varnostni dogovor.

Že pred dobrim tednom sta komentatorja Edward Wong in Lara Jakes za New York Times navedla štiri razloge, zakaj NATO v resnici (še) noče Ukrajine: Biden nasprotuje širjenju vojaških zavez ZDA, hkrati pa želi izboljšave na področju pravnega in političnega sistema v tej državi. Ob tem naj ne bi želel večjega konflikta z Rusijo, kot menita analitika, pa se je ukrajinsko vodstvo predvsem po ruskem posredovanju v Gruziji premalo zavzemalo za sprejem v zavezništvo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike