O koncu Zahoda in začetku nečesa velikega

POSLUŠAJ ČLANEK
Ob spremljanju vsakodnevnih novic in družbenega dogajanja si ne morem pomagati, da se mi pogosto ne bi zdelo, da se nam je na Zahodu kolektivno zmešalo. Primerjave z dekadenco poznega rimskega cesarstva so pogoste. Se nam bliža konec? Morda, a ne v smislu, kot to pogosto dojemamo.
Menim, da trenutna zahodna civilizacija predstavlja določen višek, prelomno točko razvoja človeške družbe. Predvsem v materialnem smislu. Živimo v času izobilja. Nekatere najbolj aktualne družbene problematike so posledica ravno tega. Imamo toliko dostopne hrane, da problem ni več lakota, temveč debelost. Ker je avtomobil postal povprečnemu človeku povsem dostopen in splošno razširjen, imamo probleme z onesnaževanjem.
Enako velja za naravo in turizem; ker povprečen človek ne gara več cele dneve na polju za golo preživetje, ampak ima čas in sredstva za turizem in obiskovanje narave, sedaj ogroža tako naravno kot kulturno dediščino. Skratka, kot civilizacija smo dosegli takšno stopnjo uspeha in blagostanja, da smo postali grožnja lastnemu okolju.
Poleg materialnega blagostanja kot družba še nikoli nismo bili tako izobraženi, razgledani in povezani. Odgovore na skoraj vsako vprašanje imamo na dosegu roke. Še nikoli ni bilo enostavneje najti podobno misleče ljudi, se z njimi povezati ter iskati rešitve.
A nič od naštetega ni prineslo posledic, ki bi jih morda pričakovali. Namesto navdušenja (morda ponosa?) nad stopnjo razvoja, ki smo jo dosegli, se med seboj borimo zaradi posledic, ki jih je naš razvoj prinesel, ter iščemo vedno nove probleme in točke spora.
Delamo nepredstavljivo manj ter v boljših pogojih kot naši predniki, a smo izgoreli. Izobraženi in pismeni smo kot nikoli v zgodovini, a smo hkrati tudi neverjetno ignorantski. Kljub materialni blaginji smo nezadovoljni in ne glede na količino prostega časa ter nepreglednih možnosti razvedrila smo depresivni. Kljub vedno večji medsebojni povezanosti smo vedno bolj osamljeni.
Medtem ko so naši predniki na otroke gledali kot na božji dar ali pa morda vsaj kot na investicijo v prihodnost, nas mora dandanes država podkupovati, da bi se sploh želeli razmnoževati. Kljub vsemu omenjenemu blagostanju vedno bolj potrebujemo “kemično pomoč” za prebijanje skozi naš vsakdan, vedno bolj sprejemljiva je pravica končati lastno življenje, torej umakniti se tegobam življenja.
Videti je, da smo kot družba izgubili smisel, samozavest in zagon. Tega nam je nekoč morda nudila religija, a tudi ta je v razvitem svetu, predvsem v Evropi, v zatonu. Tu moram sicer priznati, da sem sam zagrizen ateist. Kljub temu pa se mi vedno bolj zdi, da človek za svojo dobrobit preprosto potrebuje religijo. A Boga smo ubili in s tem morda pohabili tudi sami sebe.
Ob vsem omenjenem se ne morem izogniti občutku, da smo kot vrsta dosegli svoj višek. Premagali skoraj vse naravne ovire, dosegli stanje, o kakršnem so naši predniki lahko le sanjali. Ter očitno trčili ob problem, ki ga nismo niti predvideli. Kaj storiti sedaj, ko smo udomačili naravo in dosegli stopnjo tehnološkega razvoja, ki nam daje sposobnosti, kakršne smo nekoč pripisovali Bogu oziroma bogovom?
Smo namreč na stopnji, ko ustvarjamo novo obliko inteligence. Morda malce prevzetno, ko ustvarjamo novo obliko življenja. Moč, ki smo jo nekoč pripisovali nadnaravnim silam, je sedaj v naših rokah. Smo s tem izpolnili svoje poslanstvo, tako da se lahko samo še priklonimo in umaknemo z odra?
Seveda nam umetna inteligenca po svojih sposobnostih še dolgo ne bo blizu. A glede na eksponenten razvoj na tem področju, glede na opozorila strokovnjakov ni težko verjeti, da je le vprašanje časa, kdaj nas bo dosegla ter tudi presegla. Elon Musk, eden vidnejših posameznikov na tem področju, je že opozoril, da se bomo v prihodnosti morali združiti z umetno inteligenco, če bomo želeli preživeti.
In čeprav tu že prehajamo na področje znanstvene fantastike, bi se na takšen pogled vseeno navezal ter podal nekaj (morda heretičnih) misli. Človeška inteligenca je namreč le ena izmed neštevilnih prilagoditev življenja na izzive okolja. Če pustimo ob strani religiozne razlage, sama po sebi nima smisla. Tega ji dajemo sami, skozi svoje pripovedi in delovanje.
Morda pa je vedno bil smisel, namen našega obstoja stvaritev Inteligence, ustvarjene po naši podobi, a ločene od nas. Nove oblike obstoja, ki ni mogla nastati po naravni poti, a svojega stvarnika kmalu ne bo več potrebovala. Česar se (podzavestno) očitno nekako zavedamo.
Zavedam se, da je pričujoči komentar za Domovino morda malce nenavaden. Mnogi naši bralci se morda sprašujejo, zakaj morajo tu brati takšno brezbožno znanstveno fantastiko.
A vseeno sem prepričan, da gre za pomembne in vedno bolj aktualne teme. Pomanjkanje smisla in vrednot v naši družbi je akuten problem. Z razvojem novih tehnologij se bo samo še poglabljal in odpiral vedno nova vprašanja. Vprašanja, na katera bomo kot družba morali znati odgovoriti.
Kaj je inteligenca, kaj je življenje? Smo od narave ločeni ali njen del? Kaj je naš cilj kot vrsta? Blagostanje, razumevanje, obvladovanje ali samo nadaljnji obstoj?
Se igramo boga ter kakšne posledice bo to prineslo?
Menim, da trenutna zahodna civilizacija predstavlja določen višek, prelomno točko razvoja človeške družbe. Predvsem v materialnem smislu. Živimo v času izobilja. Nekatere najbolj aktualne družbene problematike so posledica ravno tega. Imamo toliko dostopne hrane, da problem ni več lakota, temveč debelost. Ker je avtomobil postal povprečnemu človeku povsem dostopen in splošno razširjen, imamo probleme z onesnaževanjem.
Enako velja za naravo in turizem; ker povprečen človek ne gara več cele dneve na polju za golo preživetje, ampak ima čas in sredstva za turizem in obiskovanje narave, sedaj ogroža tako naravno kot kulturno dediščino. Skratka, kot civilizacija smo dosegli takšno stopnjo uspeha in blagostanja, da smo postali grožnja lastnemu okolju.
Poleg materialnega blagostanja kot družba še nikoli nismo bili tako izobraženi, razgledani in povezani. Odgovore na skoraj vsako vprašanje imamo na dosegu roke. Še nikoli ni bilo enostavneje najti podobno misleče ljudi, se z njimi povezati ter iskati rešitve.
Prihodnost ni to, kar je bila
A nič od naštetega ni prineslo posledic, ki bi jih morda pričakovali. Namesto navdušenja (morda ponosa?) nad stopnjo razvoja, ki smo jo dosegli, se med seboj borimo zaradi posledic, ki jih je naš razvoj prinesel, ter iščemo vedno nove probleme in točke spora.
Delamo nepredstavljivo manj ter v boljših pogojih kot naši predniki, a smo izgoreli. Izobraženi in pismeni smo kot nikoli v zgodovini, a smo hkrati tudi neverjetno ignorantski. Kljub materialni blaginji smo nezadovoljni in ne glede na količino prostega časa ter nepreglednih možnosti razvedrila smo depresivni. Kljub vedno večji medsebojni povezanosti smo vedno bolj osamljeni.
Delamo nepredstavljivo manj ter v boljših pogojih kot naši predniki, a smo izgoreli. Izobraženi in pismeni smo kot nikoli v zgodovini, a smo hkrati tudi neverjetno ignorantski.
Medtem ko so naši predniki na otroke gledali kot na božji dar ali pa morda vsaj kot na investicijo v prihodnost, nas mora dandanes država podkupovati, da bi se sploh želeli razmnoževati. Kljub vsemu omenjenemu blagostanju vedno bolj potrebujemo “kemično pomoč” za prebijanje skozi naš vsakdan, vedno bolj sprejemljiva je pravica končati lastno življenje, torej umakniti se tegobam življenja.
Videti je, da smo kot družba izgubili smisel, samozavest in zagon. Tega nam je nekoč morda nudila religija, a tudi ta je v razvitem svetu, predvsem v Evropi, v zatonu. Tu moram sicer priznati, da sem sam zagrizen ateist. Kljub temu pa se mi vedno bolj zdi, da človek za svojo dobrobit preprosto potrebuje religijo. A Boga smo ubili in s tem morda pohabili tudi sami sebe.
Od tu naprej samo še navzdol
Ob vsem omenjenem se ne morem izogniti občutku, da smo kot vrsta dosegli svoj višek. Premagali skoraj vse naravne ovire, dosegli stanje, o kakršnem so naši predniki lahko le sanjali. Ter očitno trčili ob problem, ki ga nismo niti predvideli. Kaj storiti sedaj, ko smo udomačili naravo in dosegli stopnjo tehnološkega razvoja, ki nam daje sposobnosti, kakršne smo nekoč pripisovali Bogu oziroma bogovom?
Smo namreč na stopnji, ko ustvarjamo novo obliko inteligence. Morda malce prevzetno, ko ustvarjamo novo obliko življenja. Moč, ki smo jo nekoč pripisovali nadnaravnim silam, je sedaj v naših rokah. Smo s tem izpolnili svoje poslanstvo, tako da se lahko samo še priklonimo in umaknemo z odra?
Ob vsemu omenjenemu se ne morem izogniti občutku, da smo kot vrsta dosegli svoj višek.
Seveda nam umetna inteligenca po svojih sposobnostih še dolgo ne bo blizu. A glede na eksponenten razvoj na tem področju, glede na opozorila strokovnjakov ni težko verjeti, da je le vprašanje časa, kdaj nas bo dosegla ter tudi presegla. Elon Musk, eden vidnejših posameznikov na tem področju, je že opozoril, da se bomo v prihodnosti morali združiti z umetno inteligenco, če bomo želeli preživeti.
In čeprav tu že prehajamo na področje znanstvene fantastike, bi se na takšen pogled vseeno navezal ter podal nekaj (morda heretičnih) misli. Človeška inteligenca je namreč le ena izmed neštevilnih prilagoditev življenja na izzive okolja. Če pustimo ob strani religiozne razlage, sama po sebi nima smisla. Tega ji dajemo sami, skozi svoje pripovedi in delovanje.
Morda pa je vedno bil smisel, namen našega obstoja stvaritev Inteligence, ustvarjene po naši podobi, a ločene od nas. Nove oblike obstoja, ki ni mogla nastati po naravni poti, a svojega stvarnika kmalu ne bo več potrebovala. Česar se (podzavestno) očitno nekako zavedamo.
Dodatek
Zavedam se, da je pričujoči komentar za Domovino morda malce nenavaden. Mnogi naši bralci se morda sprašujejo, zakaj morajo tu brati takšno brezbožno znanstveno fantastiko.
A vseeno sem prepričan, da gre za pomembne in vedno bolj aktualne teme. Pomanjkanje smisla in vrednot v naši družbi je akuten problem. Z razvojem novih tehnologij se bo samo še poglabljal in odpiral vedno nova vprašanja. Vprašanja, na katera bomo kot družba morali znati odgovoriti.
Kaj je inteligenca, kaj je življenje? Smo od narave ločeni ali njen del? Kaj je naš cilj kot vrsta? Blagostanje, razumevanje, obvladovanje ali samo nadaljnji obstoj?
Se igramo boga ter kakšne posledice bo to prineslo?
Povezani članki
Zadnje objave

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Najuspešnejša političarka v septembru Jelka Godec, med 10 tudi Asta Vrečko
2. 10. 2023 ob 6:31

Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?
1. 10. 2023 ob 19:25
Ovire in pasti na poti Pavla Ruparja, da vzpostavi novi DeSUS
1. 10. 2023 ob 17:45

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

"Učite se od mene, ki sem krotak in od srca ponižen."
1. 10. 2023 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03
Prihajajoči dogodki
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
17 komentarjev
MEFISTO
Tudi sem bral, da bodo koalicijski pacienti ustanovili še tri nova ministrstva in sicer:
- za sončno upravo,
- lunine mene in
- za zvezdne utrinke.
MEFISTO
Bral sem, da je ljubljanska psihiatrična klinika skoraj prazna, ker naj bi pacienti ušli v stranke skrajne levice, v parlament in v vlado ter njene ustanove.
Če ima kdo nasprotne informacije, naj jih objavi!
vengust
V razmišljanju avtorja o stanju v družbi je odsoten temeljni mehanizem, ki družbo veže in jo krmili, to je : nenehno tekmovanje in nepotešena zavist posameznika. Eno koristna mimetična želja, drugo je metafizična mimetična želja.
Avtorju predlagam, da se poglobi v delo René Girard,.
Johnathan at Limbo ima poglobljene video o tej temi: https://www.youtube.com/results?search_query=+Johnathan+at+Limbo
Priporočil bi tudi Luke Burgis: https://www.youtube.com/watch?v=gMlxnW02Kxs
Peter Thiel : https://www.youtube.com/watch?v=esk7W9Jowtc
amelie
Če pa družbo veže tekmovanje in zavist, je pa res zelo žalostno, da ne rečem še kaj več ? Ker po moje naj bi družbo vezali odnosi ! V družini so seveda globlji, ljubeči, medtem ko v širši skupnosti naj bi bili vsaj spoštljivi. Oziroma kot temu rečemo, "človek človeku človek" !? In ne človek človeku ???
Thor
Zadnje čase se članki o krizi srednjih let na Domovini kar vrstijo. :)
Na Zahodu se je zmešalo predvsem delu politike, medijev, družboslovcev … Vemo, kateremu delu. Preden bo boljše, bo morda slabše. Ko bo aktualna tema transseksualcev in sprememba spola izčrpana, se bo verjetno treba boriti še za pravice pedofilov, zoofilov, nekrofilov … Če ne bodo volivci temu prej naredili konec.
Od viška Zahodne civilizacije smo še daleč. Marsičesa še nismo spoznali, razumeli, izumili, ustvarili, osvojili. Medtem si tudi ostali svet želi postati Zahod. Onesnaževanje je večji problem na Vzhodu in Jugu kot na pri nas. Ljudje nismo grožnja okolju. Lahko bi nas bilo veliko, veliko več.
Avtor je zanemaril dejstvo, da še nikoli ni bilo na svetu hkrati toliko »neumnih« ljudi, prav tako nismo imeli še nikoli opravka s toliko nevzgojenimi razvajenci, verskimi blazneži, morilci, posiljevalci, barabami vseh vrst, če gledamo le pesimistično. Ljudje brez smisla, volje, življenjske moči so vedno obstajali in vedno so jih zamenjali drugi, ki so imeli več tega.
Pomoč države mladim družinam je ena najboljših investicij, ki jo kot družba lahko naredimo. Vsak novi davkoplačevalec ustvari nova delovna mesta in bo za časa svojega življenja samo skozi davke vložek povrnil vsaj za 50 krat ali 100 krat.
Od tu naprej samo še navzdol? V zgodovini so bili že mnogi tega mnenja in vedno je za njimi zrasla generacija, ki je njihove dosežke pospravila v muzeje.
Andrej Muren
Temeljni izvor sedanjih problemov zahodne družbe je preobilje. Posledica preobilja je lahko objestnost, nadutost, lenoba in še spolna dekadenca. Manj kot stoletje nazaj je velikanska večina ljudi morala garati za osnovno preživetje od jutra do večera. Ni imela ne časa, ne moči ne virov za dekadentno življenje. Pač pa so to imele v vseh obdobjih civilizacije trenutne elite. In vedno je bila posledica dekadence elite propad pripadajoče civilizacije.
V današnjem obdobju široke blaginje si dekadenco lahko privošči ne samo elita, ampak tudi že srednji razred. Posledice so hude, najbolj nevarno pa se mi zdi rojevanje prismuknjenih idej, ki so dobile v družbi široko podporo, čeprav ogrožajo temelje njenega obstoja.
Opuščanje vere ima tudi stranske negativne učinke. Posledično dobivajo omenjene prismuknjene ideje status nove religije. In medtem, ko nevernost na Zahodu že dolgo ni več kazniva, človeka za nasprotovanje novim idejam lahko grdo preganjajo. Če kdo verjame v Boga, pa v primeru, da ne obstoja, tak človek nima škode niti je nima družba okoli njega. Če pa se nekdo, seveda večja množica ljudi, začne ravnati po norostih, nastane velika družbena škoda ali je v nevarnosti celo vsa civilizacija. To danes že lahko vidimo.
MEFISTO
Nobene Amerike ni odkrila kolumna.
Približno tako razmišljajo vsi razmišljajoči ljudje.
Pa za kaj takega ni treba biti zagrizen ateist ali teist.
Sicer pa zagrizenost že sama po sebi opozarja na skrajnost.
Friderik
Mefisto, tako razmišljajo....,praviš. Že mogoče, a ne vemo, ker niso napisali in se pod napisano podpisali. Eni povedo, kaj mislijo, drugi tuhtajo sami zase.
Freising
Prav res! Nič novega pod soncem ni povedal ta članek. Vso zgodovino že mnogo tisočletij se ljudje apokaliptično sprašujeo prav isto, kot pisec tega članka. Tokrat jih skrbi "umetna inteligenca", nedolgo nazaj je bilo to "kloniranje", pred tem "zanositev s "postopki izventelesne oploditve", pa groza ob tehničnih izumih, nasprotovanju raztelešanju trupel, sežiganje čarovnic.... v neskončnost lahko najdemo takšnih apokaliptičnih dogodkov... In kaj apokaliptičnega se je zares zgodilo? Psi lajajo, karavana gre dalje.
planinka
Ja, igramo se BOGA !!!
Nič nam ni pomagal zadnji opomin, ko je Bog poslal na zemljo tisti drobni virus, ki je postavil na glavo vsemogočno znanost in nam pokazal, kako smo MAJHNI !!!
Drugi opomin bo morda UMETNA INTELIGENCA, če tudi ta opomin ne bo nič pomagal ?????????????????
stanko
Avtor na koncu pravilno ugotovi, da bo stvaritev Inteligence, ki bo ustvarjena po naši podobi, bila ločena od nas. Kajti svojega stvarnika ne bo več potrebovala več. V judovsko-krščanski tradiciji se je to pripetilo Gospodu, čigar njegova najnaprednejša stvaritev Satan se mu je uprl in za seboj potegnil še človeka.
P. Kos
Pa še kako res je vse zapisano. Ne glede na to ali si ateist ali vernik.
Pomanjkanje vere je glavni vzrok za vse tegobe tega sveta. Vere predvsem v sebe, v človeka in naravo, ki nas obdaja ter smo od nje povsem odvisni, pa če to priznamo ali ne.
POHLEP, tako pri tistih, ki proizvajajo (NA VSEH PODROČJIH) kot pri tistih, ki konzumiramo pa je glavni, če ne edini vzrok za propadanje družbe.
Profiti, ki se ustvarjajo, se ne vračajo tja od koder so bili počrpani, t.j. v ohranjanje narave in okolja nasploh ter razvoju družbenih norm ter nje same.
LGBT nasilje(!) ne pomeni razvoja, temveč propad civilizacije tako, kot ga pomeni tudi uzakonjanje evtanazije. Tu ne gre za NIČ drugega, kot lastništvo države nad življenjem posameznika. V obeh primerih. Le, da se LGBT-jevci, vključno s Hararejem, tega še ne zavedajo.
Janez
Zelo zanimiv članek. Kot zagrizen kristjan pa vidim stvari nekoliko drugače.
Najbolj popolno bitje, prvenec vsega stvarstva, prvi, ki je bil ustvarjen in je po njem vse ustvarjeno je Jezus. Inteligenca pri njem ni vprašljiva, empatija tudi ne, po vstajenju je imel popolno telo. Ni da ni.
V nekem obdobju zgodovine je živel z nami kot človek. Kot učitelj in kot odrešenik, ker ljudi malo odnaša skozi vso zgodovino, od izvirnega greha naprej. Zdaj se ne razkazuje kar tako, tisti ki ga iščejo, ga vabijo, da prebiva v njih in ga lahko tudi začutijo. Najbrž ni potrebe, da bi on ali kakšen njegov odposlanec prevzel kakšno bolj materialno obliko. Ljudje bi ga marsikdaj želeli postaviti za vladarja, da bi naredil red, ampak to ni njegov princip.
Dokler smo ljudje prebivali v raju, je bil bolj prisoten. Ljudi je naredil po svoji podobi in jih postavil za gospodarje nad vsem. Zase je zadržal edino odločanje o tem, kaj je dobro in kaj je slabo. Dokler ni človek prekršil edine zapovedi in si vzel še tega. Zdaj imamo svet kakršen imamo.
In sedaj se bojimo, da nam bo ta sadež vzela umetna inteligenca.
Realist
Vsaka družba, ki se je odrekla zakonom narave je šla v tri krasne. In potem je nastalo nekaj novega. Zato zaupajmo v Previdnost! Tisti ki so zvesti resnici in pravičnosti se nimajo česa bati. Lepo soboto želim.
Friderik
Dober članek! S klicajem. Niti ni brezbožen, niti ni znanstvena fantastika. Opisuje realnost. Ta pa vedno odloča.
AlojzZ
"Tu moram sicer priznati, da sem sam zagrizen ateist."
Pogled zagrizenih ateistov je zelo ozek, zato veliko ostane nepojasnjeno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.