NSi, SDS in Levica združili moči v podporo mladih družin, a koalicija jih bo povozila s pomočjo nacionalistov

V državnem zboru je danes potekala razprava o predlogu novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Potem ko so bili na matičnem odbor izglasovani amandmaji Levice, NSi in SDS, ki so ukrepe družinske politike zvišali, želi koalicija z dopolnili znova poseči v te člene in predlagati vmesne rešitve, s čimer v omenjenih opozicijskih strankah niso zadovoljni.

Zdi pa se, da bo koalicija svoje amandmaje brez težav spravila skozi, saj ima zopet tudi podporo SNS, ki je postala prava koalicijska stranka. Tako starši ne morejo več upati na 500 evrov denarne pomoči ob rojstvu otroka, ampak verjetno le na 350 evrov. Prav tako pa tudi ne bo nadomestila in starševskih dodatkov že 1. januarja prihodnje leto.

Poslanci SDS, NSi in Levice tako vladi očitajo, da ji družinska politika ni prioriteta

Kaj je predlagala vlada?

Predlagana novela predvideva dvig najnižjega izplačila materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila. Vlada je predlagala, da bi se dvignilo na 402,18 evra, kar je enako osnovnemu znesku minimalnega dohodka. Na enak znesek bi po vladnem predlogu dvignili starševski dodatek, ki pripada staršem, kadar niso upravičeni do materinskega, očetovskega oziroma starševskega nadomestila, ker niso zavarovani za starševsko varstvo. Najpogosteje gre za študentske družine. V obeh primerih bi nove višine veljale za starše otrok, rojene po 1. januarju 2022.

Kaj je predlagal odbor?

Pristojni odbor je z dopolnili opozicije predlog vlade precej preoblikoval. Najnižjega izplačila nadomestila kot tudi starševskega dodatka ne bi določili nominalno, ampak bi ga vezali na osnovni znesek minimalnega dohodka. Nova, višja višina bi veljala za starše otrok, rojene po 1. januarju 2020. Z dopolnilom, ki so ga vložili za plenarno zasedanje, pa bi v Levici s 1. januarjem nadomestilo dvignili vsem, ki ga prejemajo.

Odbor je z dopolnilom SDS tudi predvidel, da usklajevanja materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila ter nadomestila v času odmora za dojenje ne bi ukinili. Na predlog NSi pa je dvignil še pomoč ob rojstvu otroka z 280 evrov na 500 evrov.

Državni sekretar: Nimamo sredstev v proračunu

Na današnji seji je državni sekretar ministrstva za delo Urban Krajcar pojasnil, da opozicijska dopolnila pomenijo med 13,5 milijona in 18,5 milijona evrov. Kot so danes opozarjali tudi koalicijski poslanci, pa ta sredstva v proračunu niso predvidena, zato so vložili svoje amandmaje.

Dvig najnižjih izplačil materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila ter starševski dodatek bi veljal za starše otrok, rojenih po 1. januarju 2021. Nadomestila se ne bi usklajevala. Pomoč ob rojstvu otroka bi v koaliciji določili pri 350 evrih.

Koalicija se je z državnim sekretarjem strinjal. Jurij Lep iz DeSUSa je menil, da je prav, da smo pri družinski politiki ambiciozni in jo oblikujemo čim bolj po meri družin, a na odboru sprejeta dopolnila presegajo sprejete proračunske okvire. "Nepremišljeno je deliti denar, ki ga ni, in tako nabirati politične točke," je dejal Vojko Starovič iz SAB. Po besedah Janje Sluga iz SMC pa odgovorna oblast predlaga preudarne in predvsem smiselne ukrepe, in že s predlaganimi vladnimi rešitvami se bo "krvna slika naše družinske politike izboljšala".

Blizu stališču vlade so pri tem vprašanju tudi v opozicijski SNS. Podpirajo družinsko politiko, ki jo predlaga vlada, a pod pogojem, da je usklajena s proračunom, je pojasnil Dušan Šiško. Na odboru spremenjen predlog je ocenil za populističen.

Jožef Horvat: Zakone sprejemamo z razumom, a včasih je potrebno odpreti tudi srce

Opozicijske stranke pa se s tem ne strinjajo. Prepričani so, da bi se v proračunu sredstva lahko našla in da gre za politično odločitev, stvar prioritet. »V koaliciji pravite, da je starševsko nadomestilo strošek, namesto da bi ga razumeli kot spodbudo. Ne razumem, kakšno politiko zastopa koalicija, ki ne želi sprejeti usklajevanja starševskega nadomestila z rastjo cen življenjskih potrebščin. Aktualni vladi družinska politika pač ni prioriteta,« je dejala Anja Bah Žibert. »Nadaljnja zamrznitev dvigov pomeni podaljševanje varčevanja pri družinskih prejemkih socialno najbolj ogroženih družin,« je ugotavljal Miha Kordiš (Levica).

»Kljub nenehnemu poudarjanju, da je demografski problem v Sloveniji velik, koalicija ne zna preiti od besed k dejanjem. Še več, vlada celo varčuje na otrocih. Zakone sprejemamo z razumom, a včasih je potrebno odpreti tudi srce. Prepričan sem, da ni problem v treh milijonih evrov, ampak v principu, da smo v NSi predlagali ta amandma,« je povedal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.