NSi od vlade iztržila davčne ugodnosti za normirane espeje in družine, dohodninski zakon pa nato zablokiral SDS

Odbor za finance je včeraj popravil vladni predlog novele Zakona o dohodnini, pri katerem je Novi Sloveniji uspelo omiliti zaostritev davčne obravnave normiranih espejev, ki se je še pred tedni zdela nedosegljiva, pa tudi davčne ugodnosti za družinske člane. 

S tem se je NSi odpovedal manevru, da zahtevo za posvetovalni referendum po svojem vloži tudi na davčno zakonodajo, ki jo zdaj vlaga koalicija. A so tik pred glasovanjem to storili poslanci SDS-a. Pod zahtevo so se podpisali prav vsi, z izjemo Anžeta Logarja. 

Kakšna je računica vseh strani v teh manevrih, v komentarju uredništva. 

Kljub včerajšnjemu sprejetju opozicijskih amandmajev so na današnji seji državnega zbora poslanci SDS in NSi vladnim predlogom davčnih sprememb nasprotovali. Prepričani so namreč, da je nižanje neto plač v času visoke inflacije nesprejemljivo. Zadržani so bili tudi v SD, a predvsem zato, ker je vlada prisluhnila opozicijskim pomislekom in podprla opozicijska dopolnila, kar so v SD razumeli kot dodaten odstop od danih zavez.

Da bodo glasovali za, so napovedali le v poslanskih skupinah Levica in Svoboda, kjer se jim zdijo spremembe potrebne, ker ima veljavni zakon uničujoče posledice za javne finance. A do glasovanja naposled le ni prišlo, saj je SDS v svoje roke vzela manever, ki se je napovedoval s strani NSi, do včeraj sprejetih dopolnil.

Kje je vlada včeraj popustila?

Vlada Roberta Goloba oziroma finančni minister Klemen Boštjančič sta v mini davčnih spremembah sprva predlagala, da bi se normiranim espejem priznali 80-odstotni normirani odhodki samo do meje 35 tisoč evrov letnih prihodkov. Včeraj so nato popustili in sprejeli amandma poslanske skupine NSi ter mejo dvignili na 50 tisoč evrov. Pri višjih zneskih bi bilo do sto tisoč evrov priznanih samo 40 odstotkov normiranih odhodkov. Nad sto tisoč evri priznanih odhodkov ni. Za popoldanske espeje pa velja, da bodo imeli 80 odstotkov priznanih odhodkov do 12.500 letnih prihodkov (prej je bilo mišljeno, da bodo tako obdavčeni do 50.000), za večje prihodke pa bodo imeli za 40 odstotkov priznanih odhodkov.

V SDS so predlagali tudi črtanje člena, po katerem se bo stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, zvišala s 15 odstotkov na 25 odstotkov. A tega dopolnila odbor ni podprl. Je pa SDS-u uspelo povišati olajšavo za mlade, ki bo namesto predlaganih tisoč evrov sedaj znašala 1.300 evrov. To pomeni, da bi imeli mladi do vključno 29. leta 1.300 evrov več neobdavčenih dohodkov kot preostali.

Viša se tudi olajšava za družinske člane, kar je že pred časom predlagala NSi, za 14,9 odstotka. Zdaj so v koaliciji pristali na 7,5-odstotno zvišanje.

Še vedno pa bi s sprejetjem zakona vsi imeli nižje plače

Splošna olajšava se bo prihodnje leto zvišala s sedanjih 4.500 evrov na 5.000 evrov, nato pa ne bo več dodatnih postopnih zvišanj na 7.500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon. To pomeni, da bo oseba z minimalno plačo v naslednjem letu na letni ravni izgubila približno 100 evrov, oseba s povprečno plačo cca 200 evrov, oseba s štirikratnikom povprečne plače pa skorajda 2.900 evrov.

Stopnja davka na najemnine bo 25-odstotna (zdaj je 15-odstotna), kar pomeni, da bi pri 10.000 evrih pobrane najemnine z letos na naslednje leto državi plačali 900 evrov več.

Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2.280 evrov več. Davčni razredi ob tem ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, vrača nazaj na 50 odstotkov, kot je veljalo pred marca sprejetimi zadnjimi spremembami zakona.

Najvišji znesek nagrade za poslovno uspešnost, ki ne bo obremenjen z dohodnino, pa bo po novem znašal toliko, kolikor je povprečna slovenska plača, in ne, kot je povprečna plača posameznika, če je zanj to ugodneje.