NSi in GLAS opozarjata: naravna družina ni več vrednota, ki bi uživala posebno varstvo

V proceduri državnega zbora RS se je po letu 2011 ponovno znašel predlog družinskega zakonika, za katerega vlada pravi, da bo izboljšal položaj otrok v družinskih razmerjih pred, med in po pravosodnih postopkih ter na splošno bolj učinkovito varoval koristi otrok.

Na pristojnem odboru je danes dobil podporo z 11:2, a Ženska zveza NSi in nastajajoča stranka GLAS opozarjata, da gre za še en poskus spreminjanja temeljnega pojmovanja družine, kakršnega so ljudje že zavrnili na referendumu leta 2012.

GLAS predlaga 50 sprememb členov zakonika, ki med drugim v družino vključujejo tudi še nerojene otroke.

Glavni kamen spotike v novem družinskem zakoniku je ponovno namera po spremembi temeljnega pojmovanja družine.

Po novem bi družina bila »življenjska skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.« Pri tem gre za enako definicijo družine, kot je bila s strani državljanov Slovenije zavrnjena na referendumu o družinskem zakoniku leta 2012.

Po prepričanju Ženske zveze NSi, ki jo vodi Mojca Kucler Dolinar, gre za nov poskus razvrednotenja zakonske zveze in družine kot temeljnih postulatov naše družbe.



"Naravna družina ni več vrednota, ki bi uživala posebno varstvo. Biološki, torej reproduktivni vidik ni več pomemben in samo vprašanje časa je, kdaj in kaj bo prinesla prva novela tega zakona," opozarjajo v NSi.

Široka definicija namreč dopušča pojmovanja družine tudi zgolj kot skupnost otroka z eno odraslo osebo, ki ni starš, pri čemer je pomembno le, da ta fizično skrbi za otroka.

V NSi se zato zavzemajo, da se ohrani sedanje pojmovanje zakonske zveze in družine ter njuno poslanstvo v slovenski družbi, ki "ohranja človekovo bit."

V ta namen so vložili 10 amandmajev, ki se tičejo predvsem definicije družine, zakonske zveze, poskusa popolne izenačenosti izvenzakonskih skupnosti s poročenimi pari pri posvojitvah in pogojev nevladnih organizacij pri pridobivanju statusa javnega interesa na področju družine.

Sprejet je bil amandma v zvezi z definicijo zakonske zveze, ki  je po spremembi Zakonska življenjska skupnost moža in žene (in ne moškega in ženske, kot je bilo prvotno), dodan pa je še stavek, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine.

Del družine tudi nerojeni otroci?

V nastajajoči Primčevi stranki Glas za otroke in družine (GLAS) so stopili še korak dlje in predlagali kar 50 sprememb členov zakonika, kjer oči bode predvsem njihov predlog definicije družine:

"Družina je življenjska skupnost mame in očeta ter otrok, tako rojenih, kot spočetih in še nerojenih." 

Obenem pa posebej definirajo še enostarševsko, razširjeno, začasno nadomestno in skrbniško družino.

Njihova definicija družine izključuje istospolne pare, ki živijo z biološkimi otroki enega izmed njih, obenem pa vključuje še spočete in nerojene otroke.

Kot pojasnjujejo v GLAS, je družina "temeljna družbena celica, ki izhaja iz narave in ne iz zakona ali državne ureditve. Naravni temelj družine sta mama in oče, ki v družino sprejmeta otroka." Po njihovo mora to dejstvo odražati tudi zakon, saj mora takšno družino v prvi vrsti varovati država."

V GLAS-u želijo odpraviti tudi diskriminacijo spočetih in še nerojenih otrok, ki jih sami razumejo kot družinske člane. "Z njim se družina ukvarja, z njim živi, njemu prilagaja svoje aktivnosti itn,". Menijo namreč, da bi v primeru opustitve opredelitve nerojenega otroka kot otroka in družinskega člana šlo za "zanikanje njihovega človeškega dostojanstva, ki jim pripada po naravi."

Pri posvojitvah poročeni pari nič več v prednosti

Glede posvojitev otrok v NSi opozarjajo na spremembo, po kateri bosta glede posvojitev zakonca - torej mož in žena - v postopku izenačena z zunajzakonskima partnerjema. "Zdaj imata zakonca pri posvojitvah prednost, po predlogu Družinskega zakonika pa ne več.."

V GLAS pa bi v družinski zakonik posebej zapisali, da je posvojitev pravica otroka, ki je "izgubil starše oz. jima je bila odvzeta starševska skrb, da živi v čim bolj podobnih razmerah, v kakršnih bi živel, če ne bi nastopili razlogi za posvojitev."

S tem bi preprečili možnost napačnih interpretacij, da je posvojitev pravica odraslih, ki bi lahko privedla do trditev, da jo je potrebno zagotoviti tudi dvema moškima, dvema ženskama, dvema queerseksualcema in dvema transseksualcema.

Družinski zakonik prinaša tudi nekaj dobrih rešitev

V Ženski zvezi NSi poudarjajo še, da predlog zakona sicer prinaša tudi nekaj izboljšav, predvsem glede posvojitev, rejništva in skrbništva, kjer bodo ti postopki iz centrov za socialno delo preneseni v pristojnost sodišč.

A hkrati opozarjajo, da tudi na tem področju ostajajo odprta vprašanja, denimo kako bodo sodišča vse to zmogla ob že obstoječih zaostankih, ali so sodniki za te postopke sploh usposobljeni in ali bodo zaradi tega potrebovali več izvedencev te stroke. 

V ozadju so drugi cilji

Po mnenju NSi temeljno vprašanje ostaja, ali bomo "kot družba dopustili, da nam manjšina po majhnih korakih vsiljuje svoja prepričanja, ki temeljijo na povsem drugačnem razumevanju osnovne celice naše družbe in katerih škodljive posledice se že kažejo."

Po njihovem prepričanju je cilj te manjšine po korakih uveljaviti pravico istospolnih partnerjev do posvojitev otrok in pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ko bodo to dosegli, bo "svet njihov," ne glede na večinsko voljo državljanov Slovenije, zaključujejo v Ženski zvezi NSi.